pričetek lepljivega stoletja

Dejan Koban

pred tridesetimi leti smo bili pastirji v votlinah
nato so nam na srebrnih pladnjih
servirali pločevinko kokakole
odločeni da iz nas naredijo lepe ljudi
z osnovnim znanjem računalništva
in vsaj treh tujih jezikov
televizorji niso imeli gumba on/off
dan in noč smo gledali pisane ovce
s ferskih otokov
kako lepe so kako lepe so
zadeti od katodnega snega
temnorjava tekočina
nam je rahlo razjedala neurejene brade
vzhičeni smo pleskali svoje sive stene
s fluorescentno oranžno
nismo čutili jastrebov
kako lepe so kako lepe so smo vzdihovali
oči so postajale steklene krogle polne žgočih barv
lahko bi sesuli zgodovino če bi želeli
moč je bila neomajna gromozanska antena
toda mi smo bili fascinirani
s temnim zlatom v rdeči embalaži
kako lepe so kako lepe so
nismo opazili cvetočega bombaža
nikoli nam ni bilo treba na kolena
nikoli nismo občutili zares dolge zime
samo brezskrbno smo pilili naprave za samomučenje
metali smo si korenčke pred usta
in pridno telovadili
morali smo biti lepi za novo državo
reflektorji so nam sijali v misli
in razčlenjevali zakaj smo tako sramežljivi
drenjali smo se pod mogočno svetlobo
kakor nočni avgustovski metulji
hočemo lepoto hočemo lepoto
vedeli za konec ki ga prinaša obilje vatov
hočemo lepoto hočemo lepoto
vseeno smo šivali knjige
in pripravljali nizkokalorične obroke
v knjige polagali odpadla krila
iz obrokov gojili zdrave pripadnike družbe
ki vzhaja na obrobju norosti

 

danes bomo podaljšali zlati udarec

hočemo lepoto hočemo lepoto

jutri spustili volkove na poslednji banket

O avtorju. Dejan Koban je edukativni pankrt. Rodil se je na Jesenicah. Njegov oče je bil gastarbajter, mati pa je brusila vijake in prebirala matice v tovarni Plamen Kropa. Nikoli ni obiskoval fakultete. Nikoli ni maral ljudi. Nikoli ni nikogar pretepel, le enemu je v osnovni šoli razbil nos. Ker si je … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica