5. januarja 2021

Kotički ust obrnjeni v nebo

Tom Veber

Ključne besede:

poezija

***

Dorian je lep
dovolj lep zame
kotički ust obrnjeni v nebo
mošus v besedi
lasje nebesa oblakov vejevje.

***

Jon a še verjameš v čudeže
v rdeče smokve
zgodaj spomladi
v polže
ki zvečer rinejo
v nebo?

***

Poleti ko so dnevi daljši
in misli vlažne
je dovolj časa za hrepenenje.

***

Morda je Porto
morda so tvoje roke
morda so gore v zatonu svetlobe
morda odmev ki lovi trenutek.

***

Medtem na oknu
sloni zima
slišim kako prihaja
iz svojega središča
kot bi bila
zmeraj tu.

(Sestavljanka iz pesmi Ane Svetel)

***

Hiše na pobočjih mojega jezika molčijo.

O avtorju. Tom Veber (Maribor, 1995), pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Poezijo objavlja v literarnih revijah Poetikon, Dialogi, Mentor, Literatura, Apokalipsa in Rast. Sodeluje na pesniških slamih in s pesniško monodramo Realizem je rezerviran za klovne gostuje po Sloveniji, z njo je med drugim nastopil tudi na festivalih Trnfest … →

Avtorjevi novejši prispevki

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

Koprnenje in preteklost

Luka Višnikar

(Poezija, 1 min)

Kar se prikriva v / tuzemskem izgnanstvu, / se ne da videti s prostim očesom, / niti s sklonjeno držo.
gimme shelter

Veronika Šoster

(Poezija, < 1 min)

nobenega objema / nobenega zavetja
*

Lara Gobec

(Branje, < 1 min)

Ljubica jezika sem in to sem povedala že / ničkolikokrat.

Kotički ust obrnjeni v nebo

Tom Veber

Avtorjevi novejši prispevki

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!