Charles Simic: Razgaljanje tišine

Knjiga Razgaljanja tišine, ki vsebuje izbrane pesmi velikega ameriškega pesnika Charlesa Simica, je dejansko osvežena knjiga iz leta 2001, saj je bila letos ponovno izdana za namene festivala Dnevi poezije in vina, ko je pesnik obiskal Slovenijo. Pesmi iz 14 različnih zbirk, izdanih med letoma 1971 in 1999, je izbral in mojstrsko prevedel Tomaž Šalamun, pri knjigi je sodeloval tudi Aleš Debeljak, ki je prispeval poglobljeno spremno besedo oziroma kar študijo Simiceve poezije. V knjigi najdemo tudi Simicev tekst o Johnu Ashberyju in esej Hvalnica norosti (v prevodu Polone Glavan), v katerem se Simic sprašuje: »Kaj bodo v naslednjem stoletju počeli pesniki? /…/ tulili in se pritoževali, kako jih nihče nikoli ne ceni.« Simic je s svojo obilico nagrad na srečo cenjen, kar si glede na Razgaljanje tišine nedvomno zasluži; njegova poezija je nenehno mešanje tragičnega in komičnega, kar učinkuje razbremenjujoče, a obenem resno in močno, hkrati pa mu ni tuje poigravanje z nadrealističnimi elementi, omenjanje vseh mogočih referenc od filozofije do mitologije in nasploh ravno dovolj distance do povedanega, da zmore tudi najbridkejše zgodbe povedati z okusom. Njegovo pesniško oko je živahen aparat, ki zna še tako nonšalanten mačji sprehod spremeniti v najbolj zveneče verze.