Urban Pirc (besedila), Toni Mlakar (likovna podoba) idr.: Revija nič

December 2016, prva številka. Izdaja: Kulturno društvo Grable.

Aljaž Krivec

Čeprav gre za revijalni tisk (pričakujemo lahko tudi nadaljevanje), Revija nič v resnici posega na polje literarnega. V prvi vrsti gre za parodijo lahkega futra, ki ga najdemo na policah trafik: intervju s politikom, ki je postal nogometni trener in čigar ekipa doživlja poraze tekmo za tekmo; zbrane izjave naključnih mimoidočih, ki podajajo o mnenje o t.i. deekološki taksi, ki proti plačilu omogoča smetenje (kot izraz domoljubja) ali napotki za bivanje v psihiatrični ustanovi (v osmih točkah, seveda). Mestoma montypythonovski humor, prepričljivo posnemanje novinarskih in literarnih žanrov (namesto Ekstaze smrti najdemo rejverski Ekstazi življenja) ter celovita in zahtevna likovna podoba, nam ponujajo zabavno branje, ki pa ne zapade v banalno pokanje štosov. Revija si izposodi različne forme in jih v nekakšni fascinaciji nad campom estetizira in napolni z vsebino, saj lahko šele skozi tovrstno obravnavo uvidimo banalnost, ki smo ji priča. Družbeno kritični ton in domiselna vpeljava dejanskih sponzorjev revije morda mestoma zapadeta v tendenčnost, vendar to ne spremeni dejstva, da revija špika v prave točke in da je tudi kvalitetnega futra več kot dovolj.

O avtorju. Aljaž Krivec se je rodil v Mariboru leta 1991. Leta 2012 je diplomiral na temo »beat literature« na oddelku za Primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v 2015 pa zagovarjal magisterij (bolonjska stopnja) Novi pristopi v sodobni poeziji. Ukvarja se predvsem z literarno kritiko in refleksijo lokalnega kulturno-umetniškega prostora, občasno pa tudi s pisanjem poezije in proze,  moderiranjem  literarnih … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Igor Marojević – Mamina roka

    Pavla Hvalič

    Kočljivost tematike se staplja s sproščenim jezikom ali − kot se glasi v romanu velikokrat uporabljena besedna zveza – roka roki. Torej: to drži kot pribito.

  • Edo Torkar – Podaljšano poletje

    Zarja Vršič

    »En stavek napišeš, tri pa obdržiš zase,« je Torkarjev recept za pisanje v eni od njegovih zgodb iz zbirke Podaljšano poletje.

  • Mathias Enard – Alkohol in nostalgija

    Ana Geršak

    Med alkoholom in nostalgijo manjka nezanemarljiva omemba drog, ampak roman bi v tem primeru že zadobil preveč bitniško rock&roll komponento, ki se pač ne sklada z romantično bécaudovsko predstavo o Rusiji in njenih Natalijah.