Partick Modiano: Dora Bruder

Prevedel Jaroslav Skrušný. Beletrina, Ljubljana 2016

Zarja Vršič

Kam je decembra 1941 izginila petnajstletna Judinja Dora Bruder, je osrednje vprašanje, okoli katerega Nobelovec Patrick Modiano osnuje svoj roman. Kako ujeti begoten odsev človeške eksistence, za katero so tu in tam ostale le omembe v uradnih zapisnikih? Pred bralcem se skozi fragmentarno pripoved plast za plastjo razkriva ne samo (morebitna) usoda judovske deklice in drugih Judov, temveč se izrisuje širša slika medvojnega Pariza, v katerem je navsezadnje odraščal tudi sam Modiano. To pa rade volje izkoristi kot izgovor, da lahko še malce govori o sebi, zato roman o Dori Bruder ni samo roman o Dori Bruder, ampak predvsem o njegovem avtorju. Kar navsezadnje sploh ni tako moteče, kot se utegne zdeti na prvi pogled, saj se tako Modianova kot Dorina zgodba prepleteta v nenavadno, a ganljivo celoto. Česar iz materialnih ostankov in virov ni mogoče ugotoviti, bo sicer za vedno skrito in pozabljeno, a to še ne pomeni, da avtor praznih mest ne more zapolniti z ugibanji o tem, kar bi se lahko zgodilo. Saj je vendar pisatelj, kajne?

O avtorju. Zarja Vršič (1993) je na Filozofski fakulteti v Ljubljani magistrirala iz primerjalne književnosti ter francoskega jezika, ampak jo v resnici zanima še veliko drugih stvari. Dela kot literarna kritičarka in prevajalka, včasih pa tudi kaj malega napiše.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Bi raje videl, da uničijo vso njegovo poezijo, kot pa ubijejo eno miš, enega vrabca

    Vesna Liponik

    V lanskem letu so pri založbi Beletrina izšle Zbrane pesmi I in Zbrane pesmi II Jureta Detele. Kot podaljšek izida tega vsekakor monumentalnega dela je založba Beletrina 2. aprila v Cankarjevem domu organizirala Simpozij o Juretu Deteli, s katerim se je namenila »ob tej prelomnici primerno osvetli[ti] njegovo življenje in delo«.

  • Razkošen preplet zgodovine in sodobnosti

    Jasna Lasja

    Perzijski matematik, astronom, filozof, pisatelj, pesnik in mistik Omar Hajam, čigar obstoj zgodovina uokvirja z letnicama 1048 in 1131, velja v Evropi poleg Hafisa za najbolj cenjenega perzijskega lirika.

  • V iskanju (izgubljenega) raja

    Zarja Vršič

    Pesmi čilskega pesnika Raúla Zurite so lani v prevodu Janine Kos prvič izšle v slovenščini, izdaja pa je kar ambiciozna: izbrana dela iz osmih zbirk med obdobjem dobrih štiridesetih let s kratkim tekstom o avtorjevem življenju in delu na koncu knjige.