Matevž Šalehar Hamo – Lubezen

Matevž Šalehar Hamo, Lubezen. Ljubljana: Mladika, 2017.

Aljaž Krivec

Izdajanje knjig z glasbenimi besedili ni posebej pogosta praksa, čeravno je to pri nas celo ena od točkovnih kategorij za status kantavtorja, samozaposlenega v kulturi. Od glasbenikov se torej v birokraciji pričakuje, da to počnejo. Ampak vsaj na tem mestu čez birokracijo ne mislim bentiti. Če je dovolj dobro, da zapoješ, potem naj bi bilo tudi dovolj dobro, da natisneš, mar ni tako? Matevž Šalehar Hamo se je podal v to zgodbo in nastala je lično oblikovana knjižnica na približno 60 straneh, z bogatim, privlačnim slikovnim gradivom (fotografije avtorja, ki jih je na koncertih, za odrom in še kje zajel Marko Alpner). Toda zdi se, da je glasbenik v isti potezi plačal davek tiska. Če se nam ob poslušanju kakšno besedilo izmuzne, ker ga v zanosu razumemo predvsem kot vokal-inštrument, je to ob knjigi težje. V oči bode preobloženost z rimami (nazaj-zakaj-kdaj-zdaj-nazaj),  pa tisti verzi za katere se zdi, da so bili spisani nekako na silo, da bi se rimalo in da bi bilo kaj povedat (menda razumeš moje misli na daljavo, / kako te čutim s trdoglavo olepšavo, / če to puščavo si sladkava s proslavo / ljubil bi se s tabo in ne vabim te na kavo.), pa ne posebej zadržano in reflektirano poigravanje z velikimi pojmi kot sta denimo ljubezen ali spomin. Ob navedenem (in repeticijah, ki seveda so sestavni del glasbenih besedil) zmanjka prostora, da bi se srečali s posebej obširnim in izvirnim vokabularijem, pa tudi sama problematika, ki je načeloma zamejena na ljubezenske prigode, posledično ni razdelana kot bi lahko bila. Avtor se tako izkaže še za najmočnejšega tam kjer si je pripravljen vzeti nekaj prostora, morda vpeljati zgodbo, ki razkrije širši dogajalni kontekst (Nekoč, Fešn ali Gremo se igrat boga) in/ali malček poduhovičiti.

O avtorju. Aljaž Krivec se je rodil v Mariboru leta 1991. Leta 2012 je diplomiral na temo »beat literature« na oddelku za Primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, v 2015 pa zagovarjal magisterij (bolonjska stopnja) Novi pristopi v sodobni poeziji. Ukvarja se predvsem z literarno kritiko in refleksijo lokalnega kulturno-umetniškega prostora, občasno pa tudi s pisanjem poezije in proze,  moderiranjem  literarnih … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Igor Marojević – Mamina roka

    Pavla Hvalič

    Kočljivost tematike se staplja s sproščenim jezikom ali − kot se glasi v romanu velikokrat uporabljena besedna zveza – roka roki. Torej: to drži kot pribito.

  • Edo Torkar – Podaljšano poletje

    Zarja Vršič

    »En stavek napišeš, tri pa obdržiš zase,« je Torkarjev recept za pisanje v eni od njegovih zgodb iz zbirke Podaljšano poletje.

  • Mathias Enard – Alkohol in nostalgija

    Ana Geršak

    Med alkoholom in nostalgijo manjka nezanemarljiva omemba drog, ampak roman bi v tem primeru že zadobil preveč bitniško rock&roll komponento, ki se pač ne sklada z romantično bécaudovsko predstavo o Rusiji in njenih Natalijah.