Jo Ellen Bogart: Beli muc in menih

Mačke v literaturi nikakor niso nov pojav, kar dokazuje tudi knjiga Beli muc in menih. Gre za ilustrirano pesem Pangur Bán, ki jo je neki irski menih napisal v 9. stoletju in opeva muca, ki mu med delom dela družbo, v prozo pa jo je za pričujočo izdajo pretopila Jo Ellen Bogart. Pesem je bila izvorno zapisana v stari irščini, našli pa so jo v Reichenauškem rokopisu, ki ga danes hranijo na avstrijskem Koroškem. Odpeto pesem pa je mogoče v originalu slišati tudi ob koncu animiranega filma Skrivnost iz Kellsa (2009). Knjiga se zaradi razporeditve ilustracij v okvirčke bere skoraj kot strip, v katerem spremljamo dogodivščine belega muca in zavzeto delo meniha. Protagonista bivata v popolni harmoniji, ki jo dodatno vzbujajo nežne ilustracije mehkih robov, narisane v prevladujočih zemeljskih tonih. Pomirjujoče deluje tudi izmenjevanje teme in soja sveč, ki osvetljujejo menihov delovni prostor, njegov poklic pa je sploh prikazan zelo idilično: »Ne delam, še zdaleč ne, zaradi blišča slave. / Uživam, ko sam lovim v tišini znanje. / Bdim nad zakladi učenosti, / ki v knjigah jih odkrivam.« Pri njegovem prepisovanju in prevajanju naletimo tudi na ilustracije v ilustraciji, saj se na iluminiranih rokopisih pojavljajo simpatične podobe muca in meniha. K celostni podobi knjige pa pripomore, da je besedilo pesmi zapisano s kaligrafsko pisavo. Beli muc in menih je tako krasno osveženo pričevanje nekega oddaljenega, na videz mirnejšega časa.