Zebre

Katarina Stopar

Mož vedno nosi sabljo, ženska pa nož. Psi ližejo njihov strup in le s težavo postanejo nestrpni. Vidijo, toda ne slišijo. Zaspijo na tepihu, še preden pride noč, odblesk in brnenje. Čas za britje dlak in omočena vrata kabine. Sablja. (Ga gleda.) Koža. Vroč zrak in mrzlo minevanje časa. Samota, sestanek, sramota, jutri pa dvoboj na cesti. Kdo se ne bo na lepem branil vsaj s strupniki, kot kača, ki jo vržejo na led? Ali pa drevo, na katerega ne bo več plezal, temveč le pazil, da se ne zvne nanj? Padec drevesa je namreč njegova globina, višine pa še vedno ni premagal. Breze so zebre med drevjem, človek in hrast pa skupaj jokata. Eden premajhen, drugi negiben. Zato potrebuje žago. Zato je v gozdu edini zmagovalec veteran vseh kulturnih zmag ali pa otrok. Narava ne tekmuje. Temveč žalostno gleda naravnost v oči in reče: »Sodi si.« »Preveč tiho si.« »To ni svet zate.« »Ni stopnic in ostrih robov.« Ni zavetja pred strahovi. »Kje imaš nož,« te vpraša drevo. »In sabljo,« reče skala. »Da jo zlomim.« Ali pa se z njo zabodeš.

O avtorju. Katarina Stopar o sebi ne bi kaj rada pisala. Pa vendarle se tam vse začne. Rojena v Ljubljani (1987), je maturirala na Gimnaziji Poljane, trenutno pa zaključuje študij primerjalne književnosti in literarne teorije ter umetnostne zgodovine. Pisala sem in bom, pravi. Zdaj pa večinoma le študira, slika, ureja in razpošilja … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Sobote

    Katarina Stopar

    Rustikalno popoldne. Sonce posije le za toliko, da te zmede. Dovolj poležavanja, zanič čajev in slabega zraka. Dovolj vsega; neba in ptic in rož, si … →

  • Sršeni

    Gašper Bivšek

    Sprva so nevidni. Slišiš njihovo prisotnost, kot zvok visokega letala ali v vetru pridušene nenadne jate. Njihov namen je presenečenje – ujeti plen z dvignjenem … →

  • Ples v maskah

    Aljaž Krivec

    Ko se je mladi James Cagney zvrnil med vrati in padel v prostor, tako rekoč oblečen v polivinil, se nisem posebej spraševal, kaj se dogaja. … →

Izdelava: Pika vejica