svarilo

Nejc Rožman Ivančič

v nočeh ko se pot ti cedi na rjuhe
se v sanjah lotevajo črni te vrani
drobovje ti gnije nanj legajo muhe
in črvi redijo se ti med možgani

in lepke so sanje ki vest jih pretaka
in zenice begajo v gorkem vrvenju
in z žolčem prelita je celica vsaka
in žile ti pokajo v srčnem bobnenju

se v pljuča zarivajo rebra pod silo
pritiska na prsi te krivda bremena
zareže te v vrat kot sekira ognjena
svarilo ki te bo naposled ubilo

O avtorju. Nejc Rožman Ivančič (Brežice, 1984), premlad, da bi bil star, in prestar, da bi bil mlad (prosto po Beigbederu), doštudiral predbolonjsko, parazitski javni delavec, skriboman, malomeščanski filister z boemskimi tendencami, ljubitelj klasike in avantgarde, obseden s teatrom, filmi in beležnicami, karakterno dionizičen, zmerno do pretežno muhast, srborit nergač, komolčarski in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Idi Amin Dada se v grobu smehlja

    Stella Nyanzi

    Idi Amin Dada se v grobu smehlja. / Ni najbolj zloben ugandski diktator.

  • Trohneče stavbe

    Hannah Koselj Marušič

    Vnuk me bo spraševal, / kam je šel mali pajek / in / ali sem kdaj videla gozd.

  • sveta pred izraelom se ne spomnim

    Aljaž Primožič

    david si že nekaj mesecev želi / kanarčka takšnega / kakršne prodajajo poleg pekarne

Izdelava: Pika vejica