Puščava izhlapelih besed

Marc Delouze

Sedi
Brezimen
Seveda obstaja ali bolje
kmalu bo obstajal
Sedi na robu svojega obstoja
Je na robu peščine in človeštva
z očmi uprtimi v praznino
v njihovo lastno izbočenost
V tišini njegove prebujene biti se odpira obzorje kot se še ni nikoli, prostor ki ga motri
ki se ga uči motriti

Puščava ga bo poimenovala
Puščava je beseda ki ga bo odtisnila na notranjo stran njegove kože kot nas knjige ki nas pišejo
odtisnejo na stran Velikega Spomina na geološki asfalt poti ki nas odpelje
proč

Ne premika se
Čas se dviga in se mu bliža
Iz največje oddaljenosti se mu bliža bivanje
ki lupi z vrha peščin pesek kot mrtvo kožo s sončevega obraza
kot ljubezen
in bolečina
lupita minljive zloge z razslojenih teles

Tiho je

Pisati, ne more

Na robu obstajanja mora ohranjati svojo notranjost
v pripravljenosti

Pustimo ga sedeti tam
Mi
 mi smo tu

v sodelovanju z avtorjem prevedel Peter Semolič

O avtorju. Francoski pesnik Marc Delouze se je rodil v Parizu in je pesnik in popotnik “iz nuje”. Prvo pesniško zbirko, Spomini iz hiše besed (Souvenirs de la maison des mots), je objavil leta 1971, predgovor zanjo pa je napisal Louis Aragon. Sledile so še tri zbirke, potem pa se je zavestno odločil … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Moč navade (na prestonski obvoznici)

    Robin Parmar

    Moje misli, alohtone, napljavljene s tokom vsakdana, zdrobljene od proda in raznesene čez cestna korita, sprane vsakršne izvirnosti, se združujejo v običajne oblike. V okljukih … →

Izdelava: Pika vejica