Deset tisoč let star čefur

Muanis Sinanović

Deset tisoč let star čefur

 

Sem deset tisoč let star čefur.
Če me vprašaš,
je to še vedno isti svet.

Tu je stari grom, tu stara strela.
Iste vode in osi os in korenine korenin.

Če me vprašaš,
ti rečem naslednje: zlo se prenaša kot virus,
nevidno je.

Prenašaš ga tudi, če ne veš.
Prenašajo ga tudi asimptomatični.

Sem deset tisoč let star čefur.
Nataknem si sončna očala in gledam
večerno rdečico zahoda.

 

 

 

Slepe ulice

 

In nekdo je sledil
vonju parfuma za cestnim vogalom.
V temi je korakal po tesni.

Prišel je do konca
in vsakič zatipal steno iz gladke kože.
Bila je slepa ulica.

V spominu je hranil
karto mesta.

In vsakič je zašel.

Nočne ptice so se oglašale
nad obrnjeno gladino teme.

Če bi dovolj visoko skočil,
bi jo prebil z glavo.

In kaj bi videl tam?

Dan, ki je nato preseval skozi
povrhnjico,
je bil bronast.

Po ulicah so zacvetele rože,
ki so zvečer ovenele.

 

 

 

Zgodbe

 

Imel sem veliko zgodb.
Vse sem razbil ob tla
in jih pometal v reko.

Na koncu ne bo več nobene
globine, samo gladina vode
in nebo.

Na koncu bo vse tiho.

Nekdo bo rekel:
»In vse tiho je bilo.«

O avtorju. Muanis Sinanović je rojen leta 1989 v Novem mestu. Izdal je 3 pesniške zbirke, nedavno pa še balkanofuturistični roman Anastrofa, izšel je tudi dvojezični izbor avtorjeve poezije. Objavlja v bolj izpostavljenih domačih in regionalnih časopisih, njegova poezija je bila uvrščena v nekaj antologij. Dela v redakciji za kulturo in humanistiko in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Abrupcija

    Andreja Štepec

    Nič / na tej / samini / osemenitvi / v samoti / rdeča zona / slab film / tarantina / »ženska in / moški / ne moreta / seksati / po 9. uri / zvečer / izven / svoje / regije / šokantno!«

  • Pesmi za zločince

    Tomaž Rode

    Obleci svojo novo pelerino. Jebeš oblike. Vsi smo angelčki; majhni, modri, plastični.

  • Do tu sega gozd

    Tom Veber

    Tvoj kurac je bil zmeraj nekoliko ukrivljen / v levo / kot da bi mi še on govoril »don’t do it!« / in meril z glavo proti izhodu.

Izdelava: Pika vejica