Berlin–Celje
Muanis Sinanović
telo, sestavljeno
iz češnjevih listov, odpadlih v
novembru, bisernih listov,
ki vrejo na provinci
kot makadamska pot z digitalnimi
kamenčki,
dišečimi kot prana, kot jezik,
ki ga govoriš,
ne da bi ga znal.
digitalni kamenčki na poti,
ki jo prehajaš, žuborijo
v semplu zvoka
mirnega slapa. na provinci jezik
postane komentar,
v komentarju se pokaže pesem.
tu nikoli ne bomo zavojevali,
naše bitke ne bodo nikoli vojne.
tam, od koder se vračam,
se potekajoča vojna
ne more realizirati v bitki.
vsi mi, polžrtve
nečesa nerealiziranega,
tvorimo svet.

Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.