Moč navade (na prestonski obvoznici)
Robin Parmar
Moje misli, alohtone,
napljavljene s tokom vsakdana,
zdrobljene od proda in raznesene čez cestna korita,
sprane vsakršne izvirnosti,
se združujejo v običajne oblike.
V okljukih se ob pločevinkah piva, preobraženi
plastiki, steklu, zmehčanem v ušesne dragulje,
nalagajo alogenični delci.
Odvržene nakupovalne vrečke, ujete
v prometne vrtince, nacefrane
ležijo na bankinah:
plavje.
Vsako želatinasto spočetje
zjedri vse prejšnje
v neke znane usedline.
Teža privzetih navad.
To novo meso, utripajoče pod vzbujeno fluorescenco,
se kaže v bledikavih odtenkih.
Pegava žrtev neizogibnih nesreč in nezgod,
določena za okamnitev.
Zamuljen se dušim v dizelskih hlapih,
ki puhtijo iz plesnivega pločnika.
Zajet sem in priklenjen na mesto,
obkrožen s tokom avtoceste.
Prevedel Andrej Hočevar
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.