Govorica telesa

Willem M. Roggeman

za Louise D.

Narišem stol
in usedeš se nanj.

Omenim sonce
in pomežikneš z očmi.

Sanjam o mizi
in prisedeš k jedi.

Izrečem besedo voda
in z njo si splakneš usta.

Izmislim si nekaj o ljubezni
in podariš mi nasmeh.

Pokažem na postlano posteljo
in potlačiš svoj zeh.

Nekaj zakličem v nebo
in razprostreš krila.

Fotografiram te
in tvoje oči zadržijo čas.

Splazim se ti k spečemu telesu
in ujamem se v tvoj dah.

Berem knjigo in črke na vsaki
strani vsakič sestavijo tvoje ime.

Dnevu o tebi povem na vso moč
in ti tiho izgineš v noč.

Skrijem te v temno pokrajino
in postaneš reka luči.

Ozrem se v luno
in ta tvoj obraz dobi.

Prevedla Katjuša Ručigaj


O avtorju. V Bruslju rojeni in živeči flamski pesnik Willem M. Roggeman je bil v kritiki imenovan za “slikarja z besedami”. In dejansko je prav slikarstvo tisto, ki je na njegovo poezijo najbolj vplivalo. Roggeman je bil dolgo časa novinar in umetnostni kritik, med letoma 1981 in 1993 pa vodja Flamskega kulturnega … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Geneza

    Aksinia Mihailova

    I. Počasi, po gumbih odpeti telo ko hlastaš za zrakom kot zrela kostanjeva ježica razklene svoje bodeče pesti. Najpomembnejše se dogaja v gumbnicah žil utrujena … →

  • Čvrst pogled

    Aleksandar Ristović

    Nek majhen okusno pripravljen pogreb, z duhovnikom v kot noč črnih oblačilih in z mrtvecem, ki se skoraj nasmiha. In z dekleti, ki strežejo vino, … →

  • Moč navade (na prestonski obvoznici)

    Robin Parmar

    Moje misli, alohtone, napljavljene s tokom vsakdana, zdrobljene od proda in raznesene čez cestna korita, sprane vsakršne izvirnosti, se združujejo v običajne oblike. V okljukih … →

Izdelava: Pika vejica