Dača

Jernej Županič

Ko strelja race,
misli grof samo na streljanje
rac. Jaz
nisem zmožen tolikšne
prisotnosti. Igram se
s puško za race,
kot bi se zabaval
predvsem ob misli na strel.
Grof
ne sliši
ničesar razen plivkanja vode
in gaganja ptic,
ki čakajo. Ko
ustreli, ustreli
samo raco,
v katero meri,
medtem ko streljam
jaz vse povprek in
vrvi v ločju in v sokrvici
belih tolmunov
od megle in perja
neštetih zatečenih ptic.
Pomenljivo je,
da grof, ki je
boljši in občutljivejši strelec,
ustreli le eno raco,
medtem ko jih sam nastreljam
dober ducat.

O avtorju. Jernej Županič se je rodil dvainosemdesetega v Ljubljani in nato tam hodil v šole in na Filozofski fakulteti doštudiral primerjalno književnost in filozofijo. K Literaturi oziroma njenim robnim zapisom so ga nanovačili iz četrtega letnika študija, in tu je še zdaj, precej nezainteresiran za selitev. Ob kritikah in sorodnih besedilih se preživlja tudi (in predvsem) z lektoriranjem in prevajanjem, ukvarja pa še z drugimi, … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Moskovska jutra

    Sabina Vostner

    Človečnost zajeti v obstoj / mehko raztrositi miselnost / enega poleta. // Sladka tišina / iz neba prejeta.

  • Sopeča sreča

    Meta Blagšič

    v času tišine sopeča sreča napada veke otroških oči

  • 2 pesmi

    Tone Škrjanec

    z vrha se je spustila toplota, ni bil bog, veliko jih to pomeša, to bleščečo svetlobo in toploto.

Izdelava: Pika vejica