albumi
Veronika Dianiškova
išče mamo
še pozabljeno dolgolaso
ni se še odločila
da pride
ni se še odločila
da se poroči (na milost in nemilost)
niso se ji še iz rok utrnili
sinovi lasje in krik
še se na slikah
smeje obleka preseva
od pričakovanja
še je (oddaljeno in nesluteno)
vse zmogla
vse preživela (skoraj)
obiske sester malo mesto
bližino gora okus novih besed
njihovo ostrino
premajhno pokrajino za razprtje kril
polno neprebojnih meja in ograj
(oče je metal kamne v tanke, nato pa se poročil z Rusinjo)
na eni fotografiji ji ni videti obraza, na sebi ima črne nogavice in krilo do kolen,
iz sklonjene glave ji raste žalost, ki še ni dozorela, okrog ramen jo objema
visok moški.
slikal si ju. nisem bil dober sin, praviš,
ko misliš, da poslušam samo jaz ali pa
nihče.
spomin
sin, ki pozneje pravi, da ni bil dober sin,
stoji na ograji, osupel, za njim mama,
takrat se je zdramil v svet.
spominjam se. (spominjaš se):
spečega brata (ko so ga prinesli iz porodnišnice, ni imel imena)
poti v Rusijo in nazaj
igre v rastočem blokovskem naselju,
očeta, kako vleče sani (pelje te v šolo)
veliko pozneje je nekdo
prerezal vrvico.
spominjaš se. (spominjam se):
danes ne pride v službo nujno
je moral domov.
odtlej se ti je notri razgrnilo
globoko morje.
(Za R., 15. 4. 2014)
Prevedel Andrej Pleterski
Pogovor o tekstu
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

nice!