Če si oblikovalci zares želimo spreminjati svet na bolje, moramo biti najprej del sveta.

Opazovati, kako se na njej počasi nabira prah.

Vse to je bilo le še spomin. Nobenega tumorja ni bilo več.

Namesto črne kuhinje in kmečke peči se po mestu – in s tem po literaturi – širijo podobe cimrov v skupnih kuhinjah.

Je pisatelj hlapec, heroj ali umetna inteligenca?

Z javnim izrekanjem je en cel hudič.

Če beremo zahtevna dela, potem se nam bo družbeno-politična resničnost pokazala kot takšna, kakršna je: zajebana.

Bi morda moral biti vesel, da če se že ne bere kvalitetne literature, se pa vsaj bere?

Razlogov za branje poezije bi bilo lahko 20, 100 ali še veliko več.

Mislim, da pojem zamejstva ne bi smel več obstajati.