Ferdo je ptič. Pa ne čisto navaden, saj je velik, pravzaprav gromozanski, hudomušnega izraza zavzema večino naslovnice knjige za otroke Andreje Peklar, ki je izšla pri Sodobnosti. Knjiga je resna konkurentka za nagrade – na knjižnem sejmu v Ljubljani je prejela nagrado za najlepše oblikovano otroško knjigo, še bolj pa je navdušila na knjižnem sejmu v Bologni, kjer se poteguje za nagrado Silent Book Contest. Knjiga je res »tiha«, saj gre za slikanico, ki čisto brez besed razvija zgodbo ptiča Ferda, ki se počuti čisto običajnega, doklerPreberi

(E-)pisemski roman Skromni darovi daje občutek, da bi bili, glede na zajeto tematiko, potrebni Popravki. Zapis ni napaka, saj se zdi, da je v ozadju dela »franzenovski princip«: povedati zgodbo neke (srednjerazredne) družine na prelomu tisočletja, v katero se neizogibno vpisuje specifični tukaj in zdaj, ki se s svojo začasnostjo – prav tako neizogibno – preliva v tisto, kar je bilo, in tisto, kar (morda) bo. Težko je reči, koliko prostora to zahteva, a v Šajtinčevem romanu, osredotočenem na perspektivi dveh bratov, ga žal zmanjka. Mnoge informacijePreberi

Nagrajeni roman nizozemskega avtorja iraških korenin Rodaana al Galidija Avtist in poštni golob že z naslovom izpostavlja, da bo šlo za avtističnega protagonista, kar mnogi ustvarjalci brez zadržkov izkoriščajo in na motnjo lepijo vse mogoče klišeje. Pri tem al Galidi ni ravno izjema, saj je njegov protagonist nesposoben razumevanja prenesenih pomenov besed, ima približno fotografski spomin in je na nekaterih področjih prav genialen. Protagonistov karakter je izdelan do potankosti, knjiga pa nesluteno zraste v drugi polovici, ko se začne Geert ukvarjati z izdelavo violin in starihPreberi

V preteklih letih smo ugotavljali, da manjka kakovostnih poučnih knjig za otroke, v zadnjem času pa smo le dobili nekaj zanimivih in izvirnih, tako domačih kot prevedenih. Med slednjimi gotovo izstopa slikanica Če …, podnaslovljena Nov, osupljiv pogled na velike ideje in številke. Čeprav ni kaj očitati ilustracijam in oblikovanju, ravno nasprotno, je tisto, kar dela knjigo zares posebno, njen koncept. Avtorjev cilj je predstaviti nepredstavljivo oziroma pomagati doumeti nedoumljivo. Kot lahko preberemo v predgovoru,»[…] skuša strniti oziroma pomanjšati velike dogodke, površine in dolgaPreberi

Litvanski besedni in likovni ustvarjalec Kasparavičius se nam je prvič predstavil z avtorsko slikanico Podvodna zgodba, ki ji zdaj sledita še dve zbirki ilustriranih zgodb. Zgodbe iz knjige Trapaste zgodbe so kratke, nekatere za pol strani ali pa še to ne, avtor pa se v njih ukvarja predvsem z oživljanjem predmetnega sveta, deloma tudi z naravo. Naslov je kar pravšen – zgodbe so res trapaste, torej prismuknjene, na primer o ribi, ki se odpravi ribarit, ali o čajanki, ki jo je priredil čajnik itd. Vem, daPreberi

Kot že (kdaj prej) rečeno, je velika odlika KUD Sodobnost International, da slovenskega bralca seznanja tudi s pri nas povsem neznanimi ali z manj znanimi avtorji in ilustratorji, ki pa so lahko v svoji deželi, pa tudi širše, zelo uveljavljeni. Ena takšnih – dve njeni deli smo sicer že imeli prevedeni – je tudi nizozemska pisateljica Annie M. G. Schmidt (1911–1995), ki so ji, kot se lahko poučimo na platnici, celo nadeli naziv »kraljica otroške književnosti«, prejela pa je tudi prestižno Andersenovo nagrado.Preberi

Philip Ardagh ni samo mož z veliko brado, pač pa tudi eden najbolj zabavnih avtorjev, ki so mi zadnje čase prišli pod roko oziroma pred oko. Kakšna sreča, da je lansko leto končno prišel kratkočasit tudi slovensko bralstvo! Ardagh je zaslovel z dogodivščinami Edija Dikensa – nekateri jih opisujejo kot mešanico Dickensa in Monty Pythona (in blizu so) –, ki smo jih dobili tudi v prevodu. Besede, ki bi približno zadovoljivo opisale prvo knjigo serije, so: odbito, odpiljeno, trčeno, prismuknjeno, zafrkantsko. In tako naprej.Preberi