Privzdigne žaro in začudeno skremži obraz. V hipu se ima spet pod kontrolo, njegova faca je brezizrazna. V črnem fraku, s črnim cilindrom stopi na čelo povorke in dostojanstveno odkoraka. Množica mu sledi tik za petami. Grob je blizu. Ustavimo se, pogrebnik nekaj zažebra in spusti žaro v temo. Za mano neutolažljiv jok mladenke. Bojim se, da bo omedlela, zato jo potrepljam. Skozi solze se mi kislo nasmehne. Fotr me dregne v ramo, za njim stopim naprej do groba in izvlečem zavojček Filter 57, ki semPreberi

Elizabeth Stone je profesorica na Univerzi Fordham v New Yorku. Predava na Oddelku za angleški jezik in književnost in na Oddelku za medijske študije. Je tudi mentorica študentom, ki sodelujejo pri pisanju za univerzitetno glasilo The Observer, ki je prejelo že več odmevnih nagrad. Elizabeth Stone je avtorica del Black Sheep and Kissing Cousins: How Our Family Stories Shape Us (Time Books, 1988, izdaja z novo spremno besedo je izšla l. 1991), The Hunter College Campus Schools for the Gifted (Teachers College Press, 1991) in knjige APreberi

– Kaj boste tam!? 

– To je nevarno mesto. 

– Upam, da imaš pištolo. 

Naši ameriški kolegi se zgražajo in ponujajo sarkastične pripombe, ko rečemo, da gremo v Detroit. Toda v tem je čar tega mesta. Detroit ne priteguje resnobnih ljudi, ki plačujejo davke in ne marajo nepotrebnih tveganj. Detroit je za mlade in drzne v iskanju vikendpustolovščine. Takšna je tudi naša skupina – pet podiplomskih študentov, ugodno zazibanih v sistem univerzitetnih štipendij, ki nam omogoča relativno brezbrižno življenje in izogibanje resno(bno)sti. Koliko Detroita lahko vidimo v treh dneh?Preberi

Skoraj vsako razpoloženje največkrat podkrepim z glasbo. Včasih se ji pridružijo besede. Po navadi pride sama od sebe. Nekje od zadaj, iz skorje možganov se dvigne in mi sede v ušesa in usta. Prinaša sporočilo. Tisto, ki ga takrat potrebujem. Včasih je to znana melodija, ki ji dodajam nove besede, drugič so to prepoznavne besede v novi glasbeni obleki, včasih pa gre za, zdi se mi, izviren nabor tonov in besed. Glasba me spremlja od prvih trenutkov spominjanja in tudi zgodnejša srečanja so se morala dogajati, saj sem odraščala v družini profesionalnih glasbenikov. Preberi

Minilo je že štirinajst le, odkar sem kot Fulbrightova štipendistka odpotovala v mestece Columbia v zvezni državi Missouri, a skoraj ne mine teden, da me vsaj enkrat ne bi prešinilo, kaj se je tedaj dogajalo na današnji dan.

Teh osem mesecev me je pomembno zaznamovalo. Nikoli prej in nikoli kasneje se nisem počutila tako živo, nikoli prej in nikoli kasneje nisem tako polno – v dobrem in v slabem – živela vsak dan, da bi si lahko tedanje vtise, občutja in dogodke kadarkoli priklicala pred oči.Preberi

Dva meseca sem bil v New Yorku, ko so od mene prvič zahtevali, da pokažem novinarsko izkaznico. Dva policista sta stala pred modro pregrado, na kateri je pisalo Police line.

»Pokažite mi novinarsko prepustnico,« je vljudno rekel eden od njiju. Ni rekel novinarska izkaznica, ampak prepustnica. Press pass.    Preberi