Sama si želim, da bi bilo podob Slovenije na Poljskem več, torej ne le ta, da gre za del bivše Jugoslavije in spomine nanjo.

Pesem izpljune, kar ji je položeno v usta, zato pesnik ni jezdec, temveč konj.

Resničnosti ne moremo sprejemati brez interpretacije. 

Aleksej Losev

Verjetno poznate tisto anekdoto, ko na sestanku v zvezi z ustanovitvijo filozofske knjižnice dialektičnega materializma podaniki poročajo Stalinu:

»Josif Visarionovič, imamo še enega idealista, Alekseja Loseva …«

»Pa drugi?«

»Drugi so vsi materialisti, Josif Visarionovič …«Preberi

Nisem športnica, ne razumem vseh nogometnih pravil, ne spremljam nogometnih klubov in nimam priljubljenega tima (simpatična mi je Barcelona, a samo zato, ker o njej z veliko ljubeznijo piše Aleksandar Hemon). Domnevam, da zato ne znam povsem (o)ceniti lepote nogometne igre, telesnih dosežkov, kreativnosti in inteligentnih taktičnih potez. Kljub temu precej rada spremljam nogometna prvenstva: dopadejo se mi drama, spektakel in karnevalsko vzdušje, toda tisto, kar me najbolj pritegne, je pravzaprav – zgodba. Tisto, kar je pripeljalo do slednje ugotovitve, pa ima prav tako svojo zgodbo, ki se začne s svetovnim prvenstvom leta 2014, ravno pred zloglasno tekmo med Brazilijo in Nemčijo.  Preberi

Oči axolotlov* nimajo vek. Njihove mineralne oči zrejo neprenehoma; od dneva, ko začnejo zreti, pa do dneva, ko umrejo. Te osupljive ali puste oči – odvisno od zrcaljenega odseva – uzrejo vse, kar se dogaja, in vse, kar se je že zgodilo v neskončnih preteklih tisočletjih pod površjem vodne gladine kanalov in umetnih jezer in nedavno, v zadnjih sekundah tekočih kamnitih koledarjev, na drugi strani stekla prenatrpanih akvarijev. (Ali res strmijo? Kaj pa, če strmijo v nas?)Preberi

Ker si vedno veliko potoval (tudi kot vodič), najbrž ni čudno, da so se različni popotniški motivi znašli tudi v tvojih pesmih. A zdi se mi, da ima to v novi zbirki drugačno vlogo. Kot da so popotovanja in obiskani kraji zdaj bolj povezani z iskanjem kot pa z odkritjem, bolj z zapuščanjem kot s prispetjem. Kaj se je spremenilo?Preberi

V dokaz, da ima poezija s svojo varljivostjo še vedno svojo moč, za začetek tale anekdota. Ko smo 17. oktobra v Le Petit Cafeju čakali, da nas avtobus odpelje na podelitev Jenkove nagrade v Medano, je Irena Novak Popov, članica žirije, prosila eno izmed nominiranih pesnic, Katjo Gorečan, za ogenj, da bi si prižgala cigareto. Glede na to, da subjektinja njene zbirke Trpljenje mlade Hane poleg tega, da si kar naprej grize nohte, veliko kadi,Preberi

Za konec ponovne uspešne izvedbe festivala Fabula, ki sta ga letos kronala obisk škotske literarne zvezde Irvina Welsha in njegov nastop pred nabito polnim Klubom CD, so organizatoji k besedi (in branju) povabili tri slovenske avtorje in eno avtorico. O mitih, njihovem vplivu na naše vsakdanje življenje, pomenu za literaturo ter naši (ne)zavedni vpetosti v mitske svetove so se pogovarjali Stanka Hrastelj, Milan Kleč, Marko Sosič in Dušan Šarotar. Ob tej priložnosti je izšla tudi zbirka kratke proze Miti naši vsakdanji z eno zgodbo od vsakega povabljenega avtorja oz. avtorice.Preberi

V začetku je bil Festival. Večini se je to zdela dobra ideja. A Festival je bilo treba z nečim napolniti; zdelo se je, da bi bili najboljša rešitev za to pogovori. Še vedno pa ni bilo jasno, o čem naj bi ti pogovori tekli; treba jih je bilo napolniti s temo. In nastala je tema o mitologiji.Preberi