V takšnem kontekstu se je v meni pojavila želja, da bi o ženskah pisala drugače.

Večplasten roman, ki diha v tempu kriminalke.

O utopični želji po pripadanju, ki je za nekatere za umret nedosegljiva.

Takšno popreproščanje človeške psihe in dejanj bralko vselej dolgčasi.

Ko knjiga ne živi več zgolj »sama na sebi«, pa se pojavi tudi nov izziv za literarno kritiko. Se ta lahko znajde v tesnobi zaradi splošnega prepričanja o kriminalki? Kako naj presoja knjige, ki bi po klasičnih merilih veljale za kvalitetne, vendar so v okviru žanra (čigar pravila opuščajo) predvsem njegovi slabi primeri?

Renato Bratkovič je organizator mednarodnega krimi/noir književnega festivala Alibi, ki je letos na idilični lokaciji na Pohorju (Tinjska gora) potekal že petič.