Pred kratkim je Aleš Mendiževec v članku Kako pisati ali jaz in njegov drugi, objavljenem na Airbeletrini, podal precej dobro kritiko kolumniško-esejističnega sloga, ki se je razpasel na naši literarni sceni. Gre za slog, ki temelji na anekdotah iz avtorjevega življenja. Kot je Mendiževec pokazal (če tekst preberemo), v tem slogu ni opaziti moči neke samoafirmacije, ampak gre v prvi vrsti za reaktivno početje, kiPreberi

Pri tem smo v želji, da bi zasnovali čim širše zastavljeno generacijo, pogosto spregledali razlike v njihovem pisanju, to pa se je splačalo, saj nam je generacijski nastop, za katerega vsaj na začetku nismo imeli dovolj potencialov, na široko odprl vrata na literarno sceno.Preberi

Mojca Pišek piše v Literaturi 276 (junij 2014, letnik XXVI) o času, ko se je odrekla slovenski poeziji:

»Zdelo se mi je, da ne glede na to, koga berem, ves čas berem istega pesnika. Da berem čisto preveč zares mlade poezije. Da so si vsi ti mladi pesniški glasovi podobni kot jajce jajcu. Da so vsi po vrsti brez preteklosti in prihodnosti. Brez spomina. Stvari so prazne. V njih ni nič. Kakor da so plod, za katerega ob podrobnejši inšpekciji vse bolj kaže, da je jalov.«Preberi

Zahtevna in prežemajoča knjiga. Pod kožo se prenese in nežno muči, ker tuhtaš, kaj in zakaj. In hkrati v mislih postavljaš vprašanja Jasminu B. Frelihu o njegovem literarnemu prvencu Na/pol. Avtor nam namreč ponudi trodelno strukturo. Tri zgodbe, trije glavni liki. Sprva nepovezani, nato pa eno. Čas je bližnja prihodnost. V kateri ni čutiti sigurnosti, miru, otesanosti, svetlosti, človeškosti in polnosti. Prvi lik je Evan, gledališki režiser, ki se je preselil na Japonsko, da biPreberi

Šalamun v obliki svojega opusa kroži nad nami in sili v soočanje. Rad bi začrtal smer, ki jo je omogočil, prostor, ki ga je odprl. Šalamuna ne morem videt ločeno od njegovih knjig, vidim ga kot človeka in silo, ki vpliva. Ki nujno hoče vplivat in premikat. Ki ne more dat miru, ker vidi in čuti, da je nujno, da se dobra (karkoli naj to pomeni) poezija piše, kot je nekoč zapisal Pound. Morda v smislu refrena Calle 13: »Ko se malo bere, se dosti strelja«. Ampak ta tekst ne bo samo o Šalamunu, ampak predvsem o naši »generaciji«, v kolikor si jo predstavljam omejeno na letnico rojstva cirka devetnajststo osemdeset in aktivnih zdaj, čeprav me mika, da bi generacijo razumel kot vsa bitja, ki bivajo sočasno v danem trenutku.

V futurističnem romanu Na/pol mladega literata Jasmina B. Freliha spoznamo tri predstavnike različnih načinov življenja. Vsak živi na svojem koncu sveta in živi svoje življenje, čeprav so si bili nekoč, pred rezom, zelo blizu. Dogajanje je postavljeno nekaj desetletij v prihodnost in razdrobljeno širom sveta – Japonska, Amerika, Slovenija. Vsaka izmed osrednjih oseb ima svojo zgodbo, ki jih pisatelj izmenično pripoveduje, na koncu pa se združijo v eno samo dogajališče neznano kje in kdaj. VsakaPreberi

Predstavljaj si svet, ne tako daleč od naše sodobnosti; svet ki razpada, njegove pripadnike, nezmožne komunikacije, skupek informacij, ki pred očmi razpada na pol. Zveni znano? Tak razdrobljeni svet in njegove razpoke, ki se kažejo tudi znotraj naše aktualnosti, nam šiva Jasmin B. Frelih, ki je za svoj prvi roman Na/pol v letošnjem letu prejel nagrado za najboljši prvenec.Preberi

Ima me, da bi svoj zapis o prvencu Jasmina B. Freliha Na/Pol pričela s temeljitim povzetkom plota. Rada bi vam povedala kaj več o tem, kako dobro in natančno so zastavljeni trije osrednji protagonisti, kako gibka sta njihov kontekst in njihove motivacije, v kako ustreznem jeziku se izpisuje vsak posamezni nesrečni človek knjige in opisala še zadnje dejanje knjige, ki me je docela navdušilo. Pa vendar – vsega tega ne smem storiti. Pa ne zato,Preberi

Preden si pobliže ogledamo bogato revijalno bero na področju literature in literarne vede na Slovenskem, ne bo narobe, če na grobo začrtamo idejno platformo splošnega pogleda na književnost tu in zdaj. Živimo v presenetljivo konservativnih časih kulturne retradicionalizacije in se na skoraj vseh področjih družbenega delovanja srečujemo pretežno z reciklažami davno preživetih meščanskih ekonomskih in ideoloških vzorcev, vsaka kritična misel o pravi emancipaciji in napredku pa pod vplivom te ali one spontane filozofije naleti naPreberi

Zanimiva bi bila naslednja anonimna anketa: s katerimi žanri se kot bralci dejansko srečujejo udeleženci simpozija o literarnih žanrih? Podvprašanje: katere od teh žanrskih preferenc bi brez zadrege zbrani družbi tudi priznali? Ker take ankete nismo naredili, lahko o tem ugibam le iz lastne introspekcije. Samo precej velika nagrada – ali pa grožnja s hudo kaznijo – bi me pripravila do javnega razkazovanja z romanco (bodisi s Saj Veste Čim bodisi s katero njenih boljPreberi