Nisem bila med tistimi, ki bi jih kaj posebej ganila jadikovanja o annus horribilis 2016, letu, ki da je vzelo nekaj največjih estradnih umetnikov, zato je najbolje, da se čimprej konča. Ne gre za brezčutnost ali vzvišenost, zgolj zdravorazumski pogled: ljudje se rojevajo in umirajo in mrtvaškemu plesu se pridruži tisti, ki ga dama s koso pokliče, ne glede na njegov stan ali slavo.Preberi

Bližnji vam ne da spati, bližnji rogovili, nabija glasbo, se krohota, poje in pleše, vse, da le vi ne bi mogli spati. Selitev je, tako pravijo, eden najbolj stresnih življenjskih dogodkov. Poleg ločitve in smrti bližnjega. V zadnjih enajstih letih smo se selili sedemkrat, v povprečju torej enkrat na leto in pol. Od stresa že pojem slavospeve.

Leta 2011 je umetnik Richard Prince v newyorškem Centralnem parku po tleh razgrnil belo rjuho in nanjo razporedil izvode svoje nove knjige. Glavni protagonist in tudi prvoosebni pripovedovalec je najstnik Holden Caulfield, ki ga ravnokar vržejo iz elitne šole. Roman opisuje dva dneva potovanja domov, ki je opisano kot tok misli, protagonist pa se jih spominja za nazaj, ko okreva v medicinski ustanovi. Preberi

Poletje je in jaz odraščam na jadranskem otoku. Kopamo se v našem največjem in najlepšem zalivu. Trušč in hrušč. Otroci tečejo naokoli, matere kričijo, ljudje se potikajo po prodnati plaži, sedijo na robu potke, ki pelje ob morju, stisnjeni smo kot sardine v konzervi. Nekaj korakov naprej je pravokoten socialistični hotel, betonska plošča, na katero gosti postavijo brisače, nasad borovcev in stojnica s sladoledom. Otroški spomin pravi, da je največja sreča in razburjenje, ko dobiš denar in stojiš moker od morja v vrsti za kornet, čeprav vem, da se to skoraj nikoli ne zgodi, ker sladoled jemo doma, zato se sprašujem, ali sem spomin dejansko živela ali ga le skonstruirala, poželjivo gledajoč hotelske goste.Preberi

Ideja za Antologijo tesnobe je prihajala na dva načina: postopno, potem iznenada. Več let sem čutila nujo storiti nekaj družbeno koristnega na področju, ki mi sami predstavlja enega največjih življenjskih izzivov. Po prvem spoznavanju tesnobe, ki me je doletelo ob koncu študentskih let, po tistem, ko me je tesnoba prvič pribila na parket in me hromila s svojo nenehno prisotnostjo, sem skozi pogovore s prijatelji in znanci pričela opažati, da je tesnoba spremljevalka slehernika. Vsak izmed nas ima bodisi svoje »po koži ukrojene« strahove, ki jihPreberi

Jedrt Lapuh Maležič je vraževerna prevajalka iz angleščine in francoščine, še raje pa je avtorica. Tako želje po pisateljevanju kot vraževerja se je navlekla že v mladih letih. »Danes vraževerje po navadi povozim z zdravim razumom, haha, včasih vrata zanalašč zaklenem le enkrat namesto dvakrat in preizkušam usodo, pa se še nikoli ni nič slabega zgodilo,« pojasnjuje lastnica štirih mačk, ki je povezava med črnimi štirinožniki in temno magijo presenetljivo nikoli ni ganila. »Kot sem prebrala v časopisu, je štiri mačke na stanovanje v bloku celoPreberi

V soboto, ko se je dan že prevešal v večer, torej v času, ko so živilske trgovine v središču Ljubljane že zaprte, sem opazil, da nam je zmanjkalo mleka. Odločil sem se, da grem ponj na najbližji mlekomat. Čeprav imam do njega le kakšnih dvanajst minut hoda, sem se odločil izpolniti namero, ki sem jo že nekaj časa načrtoval: odpeljal se bom z avtobusom! Sploh se ne spomnim, kdaj sem se nazadnje peljal z avtobusom, saj živim na lokaciji, kjer lahko boljPreberi

Prvi znani literarni kritik v evropskem prostoru je bil po ohranjenih virih Sokrat. Platon namreč v Apologiji povzema Sokratov zagovor na sodišču ob njegovi obsodbi, da kvari mlade in zavrača bogove, ki jih priznava država. Na tem mestu Platonov učitelj poleg slabe izkušnje s politiki opiše tudi svoje srečanje s pesniki, zaradi katerega si je pridobil nove obrekovalce in sovražnike. Takole pravi: »Po politikih sem se namreč odpravil k pesnikom, tako tragiškim, ditirambičnim kot k drugim,Preberi

Preden začnem s samim jedrom teksta in približevanjem k smislu tega, o čemer bi naj govoril, naj opozorim na nekaj stvari. Ko govorim o literarnem delu, govorim zgolj o besedilih, ki jih pokrije tako imenovana literarna kritika, čeravno gre za neprimerno širšo skupino besedil. In ko govorim o literarni kritiki, govorim o vsaki poplačani dolžnosti literarnemu delu. V literarno kritiko za potrebe tega teksta štejem besedila, ki se pojavijo v medijih in jih razumemo kot literarno kritiko, čeravno sicer dojemam kritiško udejstvovanje kot nekaj neprimerno širšega – aplicirati gaPreberi

Izhajali bi lahko iz znane misli, da je za dobro mišljenje treba imeti ustrezno opredeljene pojme. Kritika sama po sebi je na tem mestu kar problematična, saj njeno dojemanje ni enotno, obstaja veliko število pristopov h kritiškemu delovanju in veliko tipov kritiškega pisanja, da sploh ne omenjamo vključevanja lastnega okusa, različnih teoretskih šol itd. A vseeno bomo v okviru tega prispevka predvidevali, da je kritika razmeroma jasen koncept. Naposled piše kritik za kritike in večina zagat nam je že poznana. Kar je v sintagmi ›kritikova odgovornost‹,Preberi