Življenje se od rojstva do smrti odvija (samo še) na internetu. Kdaj bo digitalna revolucija požrla svoje otroke, da bo besedam končno spet povrnjena njihova nekdanja, prava vrednost?

Ne vem, kako se je začel pogovor, niti koliko sem bila stara, vsekakor sem bila še otrok, hoditi sem morala v osnovno šolo, vse skupaj pa se je odvilo zgoraj v dnevni sobi, kjer mi je babica rekla, da je »bolje imeti fante kot punce«. V smislu otrok. Ko sem jo vprašala, zakaj, je bila v zadregi – ne zato, ker bi se želela izogniti odgovoru, vsaj nisem imela tega občutka, šlo je bolj za to, da ni znala dobroPreberi

Živimo v zapletenih časih. In vzgoja najmlajših otrok je v teh časih vse prej kot preprosta. Pustimo ob strani odrasle vidike družinskih težav – od finančnih in prostorskih, do partnerske nestanovitnosti ter problemov s službami tistih, ki so v biološkem smislu najbolj godni za ustvarjanje družine. Pustimo ob strani celo biološke specifike otrok, ki nekaterim staršem prinesejo ogromno dela in skrbi (zdravstvene težave, velika razposajenost, nočno nespanje), drugim pa prepričanje o tem, da je mirnost, krotkost in ubogljivost njihove dece posledica starševske flegmatičnosti in »nekompliciranja«. Pustimo vse to ob straniPreberi

Nastavki za občutje, ki je sledilo, so prišli tisti večer, ko sem si prvič nadela pustno masko. Verjetno se je začelo tako. Z mojo prvo pustno masko v življenju. Zame je pust vsak dan, sem govorila dotlej, ne potrebujem pustne maske, da bi spreminjala svojo identiteto. Leta dolgo sem nad tem ritualnim odganjanjem zime in pripadajočim šemljenjem zamahovala z roko kot kaka najstnica, ki ne ve, da sta upiranje in cinizem kvečjemu načina utrjevanja obstoječega – njegov sestavni del in zagotovilo, da se ne bo nič spremenilo, še najmanj mi sami. Preberi

Med drugo svetovno vojno je Ernest Scribbler napisal tako smešen vic, da je zaradi smeha umrl. Ko je papir, na katerega je vic zapisal, prebrala njegova mama, je umrla še ona. Kasneje je umrl še policaj, ki je poskušal vic odstraniti iz hiše. Ko je za vic izvedela britanska vojska, ga je kmalu začela uporabljati kot učinkovito orožje proti nacistom. Nemci so kasneje napisali kontravic. Zadeva je šla tako daleč, da so po koncu vojne bojevanje z vici prepovedali z ženevsko konvencijo. SevedaPreberi

Nedavno dogajanje na slovenski omreženi literarno-intelektualni sceni – objava moje kritične refleksije Človek ni žival ali antihumanizem vegetarijanskega ekofeminizma, v kateri poglobljeno ovrednotim in ovržem teoretsko raven dela Anje Radaljac Puščava, klet, katakombe, in pretiran odziv trojice Radaljac, Miklavž Komelj (pisec uvodne besede) in Aljaž Krivec (urednik dela) – nam lahko, če pogledamo pozorno, razkrije problematično stanje diskurzivnega nivoja v domačem literarno-intelektualnem prostoru. Preberi

Kdor hodi v šolo z leto dni starejšimi sošolci in sošolkami, se nekako privadi svojemu statusu, da je ves čas najmlajši. Iz osemletke se to vleče v srednjo šolo in pozneje na faks, kjer malce razvodeni, ker starost tam ni več tako pomembna, zagotovo pa spet udari na plano v delovnem kolektivu, kjer si spočetka tako rekoč vedno najmlajši. Če se delovna sila ne pomlaja, za kar sicer poskrbi vsak umni delodajalec, si kar dolgo časa zaziban v varljivo zavest, da je mladost večna in da je čas obstal. Preberi

Resničnosti ne moremo sprejemati brez interpretacije. 

Aleksej Losev

Verjetno poznate tisto anekdoto, ko na sestanku v zvezi z ustanovitvijo filozofske knjižnice dialektičnega materializma podaniki poročajo Stalinu:

»Josif Visarionovič, imamo še enega idealista, Alekseja Loseva …«

»Pa drugi?«

»Drugi so vsi materialisti, Josif Visarionovič …«Preberi

S spominskimi dnevi in komemoracijami je zvečine povezana ta sitnost, da nosijo s seboj neki mučen nadih, spominjamo se žrtev, ob čemer nas  po dolžnosti preveva slaba vest, čeprav je ponavadi minilo že preveč časa, da bi se res lahko poklonili spominu nanje. Ker se jih mogoče sploh ne spominjamo in ker nas zdaj res ne zanimajo več. Ker imamo tega počasi že dovolj, saj vendar vsi vemo, da se kaj takega ne sme ponoviti in ne bomo ponavljali. Ker se zgodovina ponavlja sama od sebe …Preberi

Na eni strani cel kup televizijskih oglasov namiguje na spolnost, na drugi FOX NEWS zabriše skorajda abstraktno Picassovo sliko ženskega akta. Na eni strani spletne reklame za erotično perilo, ki se prikazujejo ob časovnicah družabnih medijev, na drugi prepoved prikazovanja bradavic (ženskih, ne moških!) na Twitterju in Facebooku. Na eni strani moralistični pritiski in želja po zakonski ukinitvi že pridobljene reproduktivne svobode žensk, na drugi investiranje premoženja v distributerje erotičnih in pornografskih vsebin …