Maria Paar in Jure Engelsberger: Vafljevi srčki

Prevod Darko Čuden, Mladinska knjiga

Gaja Kos

Tonje iz Hudega brega človek zlepa ne pozabi in tudi Lena Lid iz romana Vafljevi srčki si prizadeva za nepozaben vtis. No, ne da se trudi, to ji povsem naravno uspeva, prav talentirana je za to, da ga napravi, sicer ne nujno vedno najboljšega, ampak včasih se pač dobra ideja izcimi v nekaj malo manj posrečenega, pa smo tam. Pravzaprav je bila Lena itak pred Tonjo, ker so Vafljevi srčki avtoričin prvenec, le da je k nam prišel v drugačnem vrstnem redu. Mimogrede, kdor se je ob besedah vafljevi srčki zbal, da bo imel opraviti z nečim pocukranim in srčkastim in srčkanim – prvič, očitno ni najprej prebral Tonje iz Hudega brega in ne pozna pisateljice Marie Parr in drugič – si lahko kar takoj oddahne. Lena sicer je punca, ni pa punčkasta, pravzaprav ji v pogumu, iznajdljivosti in odločnosti tudi večina fantov ne seže do gležnjev. In prav zato sem do semle pisala samo o njej, pa čeprav je prvoosebni pripovedovalec dejansko njen najboljši prijatelj Trilček. Popravek – Lena je njegova najboljša prijateljica, kako je s tem z druge strani, pa si fant ni čisto na čistem. In tozadevna nevednost ga, roko na srce, kar precej mori. Tako je, Vafljevi srčki so (tudi) roman o prijateljstvu. Pa o dobronamernih neumnostih. In častivrednih dejanjih, ki terjajo vratolomne akcije. Tudi roman o izgubi najbližjih, dokončno in »le« za celo večnost, kot se reče (in ki je seveda relativna, mlajši ko si, daljši se zdijo dnevi). Pisava Marie Parr, ki ji nekateri pravijo Astrid Lindgren mlajše generacije, pri čemer imajo verjetno v mislih predvsem podobnost njenih pobalinskih dekliških likov s Piko Nogavičko, ima vse, kar imajo najboljši: humor, in to zelo simpatičen, akcijo in čustva; veliko čustev, ubesedenih tako spretno in s takšnim občutkom ter naklonjenostjo do literarnih likov, da  bralec svoje razpoloženje v teku branja čisto naravno umerja po razpoloženju junakov. In še nekaj ima – dobrega prevajalca, ki je bodisi dobro prenesel ali pa (ponekod) celo ustvaril živahen, žmohten jezik, ki nedvomno prispeva svoje k izgradnji lika Lene. K temu brez dvoma prispevajo tudi črno-bele ilustracije Jureta Engelsbergerja, ki svoj pečat pustijo tudi na nivoju dramatičnosti in vizualnih humornih detajlov. V navidez lahkotnih, na prvi pogled prigodniško zastavljenih Vafljevih srčkih se torej zgodi življenje (v malem) z vzponi in padci, pričakovanim in nepričakovanim, obvladljivim in neobvladljivim vred. Kar si velja zapomniti, pa je tole – vafljanje v dobri družbi je menda neprecenljivo!

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Najboljši vseh možnih svetov, drugič

    Tina Bilban

    Junija 2020 smo že vsi vedeli za COVID-19, za nami sta bili že prva razglasitev epidemije in prva razglasitev njenega konca, preizkusili smo zaprtje cele plejade inštitucij, od kulturnih do izobraževalnih. Ampak ko takole gledam nazaj – pa upam, da ne gre samo za nostalgijo –, je svet takrat še kar nekako izgledal.

  • Nekaj pisem, cel svet

    Gaja Kos

    Založbe Chiara doslej nisem povezovala s knjižnim programom za otroke ali mladino, morda še najbolj s priročniško literaturo. A kot kaže prelet njihove spletne strani, se nekaj naslovov pojavlja tudi s tega literarnega področja, med njimi še posebej pade v oči knjižica Pisma Božičku, ob kateri sem zastrigla z ušesi že zaradi imen na platnici – avtorja sta namreč uveljavljena in nagrajevana domača pisateljica in ilustrator, Janja Vidmar in Peter Škerl.

  • O dobrih in slabih knjigah

    Tina Bilban

    Knjige bi se morale deliti samo na dobre in slabe. Dobra literatura je tista, ki ne pristaja na klišeje in odpira pogovor o temeljnih temah našega sveta, ki jih je včasih sicer bolj udobno puščati netematizirane.

Izdelava: Pika vejica