LUD Literatura

Shaun Tan: Rdeče drevo

Gaja Kos

Mojstrski Shaun Tan, dobitnik prestižne nagrade Astrid Lindgren, počasi osvaja oziroma se vsaj ponuja tudi slovenskemu bralstvu. Po ilustrirani knjigi miniaturnih zgodb Zgodbe iz oddaljenega predmestja smo dobili še dve njegovi avtorski slikanici, obe v prevodu Vesne Česen, Rdeče drevo in Izgubljeno stvar (o slednji več v enem od naslednjih Trampolinov!). Čeprav se avstralskega ilustratorja in avtorja pogosto omenja v kontekstu mladinske književnosti, njegova dela niso nikoli in nikakor namenjena zgolj mladim – nasprotno, namenjena so vsem, ki so dovzetni za likovno razkošje in detajle (beri: razkošje iz detajlov) in subtilna sporočila, nežno vtisnjena v precizno odmerjena besedila. V Rdečem drevesu preberemo vsega skupaj le nekaj stavkov ali celo eno samo poved (velikih začetnic in pik ni), a izdatno podprta z ilustracijami popolnoma zadostuje in pove več, kot bi bržkone povedalo sto drugih oziroma drugačnih stavkov brez vizualne pomoči. Tanove surealistične ilustracije nas pospremijo v skrivnostne domišljijske pokrajine, izrazito delujejo na emocionalni ravni in so interpretativno odprte, v čemer se, med drugim, seveda, skriva čar Tanovega umetniškega izraza. Škoda je le, da se prevajalka in založnik nista odločila za prevajanje vsaj nekaterih besed, ki se pojavljajo bodisi kot ozadje bodisi inkorporirane v same elemente ilustracije in nikakor nimajo le »dekorativne« funkcije, pač pa so nosilke pomena in potencirajo vzdušje. Ne glede na to smo z izdajo Rdečega drevesa, slikanice o človekovih temačnih emocijah in upanju, ki je, če jo krivično skrčimo na takšen boren poskus opisa njene vsebine, še kako aktualna, pridobili še eno vrhunsko naslovniško odprto slikanico. Če naj Shaun Tan napreduje k dejanskemu osvajanju domačega bralstva, pa bi se morala ta in nekatere druge knjige – poudarjam in ponavljam, kar sem že večkrat zapisala – v knjižnicah in knjigarnah nujno znajti tudi na policah za odrasle. Znebimo se že enkrat otročjega predsodka, da ilustracije in knjige za odrasle ne gredo skupaj!

O avtorju. Živi v Ljubljani, kjer bere, piše kritike in še kaj, urednikuje in tu in tam kaj prevede. Rada ima mladinsko književnost. Mumini so zakon! Kadar ne počne nič od prej omenjenega, športa ali odfrči na kak drug konec sveta, včasih zato, da športa tam. Poleti svojo pisarno (beri: laptop, telefon … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Zakaj je babica jezna

    Gaja Kos

    Medtem, ko se avtorica sprašuje, zakaj je babica jezna, se bralec sprašuje, zakaj se trudi z medvedi, ko bi ji šli ljudje evidentno bolj na … →

  • Spevno in ravno prav stonogičasto

    Gaja Kos

    V zbirko Čebelica je priletela (še ena) drobna, a dobro napisana zgodba.

  • Zelo navpično, zelo vodoravno

    Peter Svetina

    Bolonjski knjižni sejem je bil za mnoge od nas dolga leta zlasti prostor umika v svet neverjetnih idej in domišljije in lepote.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.