Feri Lainšček in Fortuna Lazar: Ko bova velika

Natakarica, klovnesa, manekenka, zdravnica, glasbenik, dimnikar, policist in mehanik so nekateri izmed poklicev, ki padejo na pamet Tilčki in Tilčku, ko razmišljata, kaj vse bi lahko postala, ko bosta velika. Ta dva že dolgo poznamo, in sicer iz Lainščkove knjige Ko želi Tilčka postati Tilka in ko želi Tilček postati Tilen (1990) v podobi Marjana Mančka. Tokrat sta v slikanici z bolj obrabljenim naslovom Ko bova velika žal dobila dokaj neprivlačno podobo – z neizrisanimi dlanmi ujeta na neinventivnih, deloma kolažnih ilustracijah in na straneh, ki hočejo iz neznanega razloga vleči na staro (ali pač tako vlečejo brez kakršnegakoli namena), še več, znotraj posebnih oken sredi takšnih strani, ki so nekatera še dodatno podložena z vzorci ali motivi, ki se (vsaj) navezujejo na vsebino, med veznima listoma, dekoriranima povsem ne v skladu s sodobno in igrivo vsebino, ki jo po drugi strani pretirano poudarjajo skoraj že kičasto pisani naslovi. Marsičesa je v tej izdaji torej preveč, pravzaprav je nova izdaja sama, pa čeprav razširjena in prenovljena, v takšni izvedbi prejkone odveč.