Všeč mi je, da pisce rubrika potisne izven cone udobja
Pogovor z Veroniko Šoster, urednico knjigogleda pri reviji Literatura
Martin Justin
Ob jubilejni 400. številki revije Literature smo trenutno uredniško ekipo povprašali o njihovem delu, mestu revije v slovenskem knjižnem prostoru in njihovih načrtih za prihodnost. Intervjuje, ki jih boste lahko brali v reviji, predhodno objavljamo na spletnem portalu www.ludliteratura.si. Spodaj pogovor z Veroniko Šoster, urednico rubrike knjigogled.
Knjigogled je najmlajša rubrika revije Literatura. Kako si dobila idejo zanjo?
Kot večina stvari v mojem življenju se je vse skupaj zgodilo precej spontano. Že pri Koridorju sem v študentskih letih začela s pisanjem recenzij, ki so primerjale knjige in filme, ker me obe umetnosti nagovarjata, a sem ugotovila, da se pri nas o tej dinamiki skoraj ne piše, saj je vsak pozoren predvsem na »svojo stran«. Spomnim se na primer recenzije, kjer je neki filmski kritik zapisal, da je bil ogledani film tako dober, da bo zdaj prebral celo knjigo, to me je kar nasmejalo, no, tista slavna »knjiga je vedno boljša od filma« pa tako ves čas lebdi nekje v zraku. Ta dvojnost, ki je redko nagovorjena, me je gnala k pisanju in branju. Sicer pa je takratni urednik revije Primož Čučnik prepoznal moje zanimanje in mi ponudil rubriko, ker si je očitno želel odpiranja revije proti drugim umetnostim, tudi kolažirano ime rubrike mi je pomagal stuhtati.
Je bila ideja za novo rubriko, ki bi povezovala film in literaturo, pri uredništvu dobro sprejeta ali je bilo za to treba več prepričevanja?
Večjih zadržkov ni bilo, prav nasprotno, nekateri člani in članice uredništva so bili navdušeni in se kar takoj prijavili za pisanje v rubriki!
Kako izbereš knjige in filme za prispevke? Slediš pri tem tudi kakšnim čisto formalnim kriterijem, npr. obstoju prevoda v slovenščino ali dostopnosti filma?
Pravilno sklepaš, poskušam se držati nekaterih pravil, ki sem jih postavila že v uvodniku leta 2019 – na primer tega, da mora biti literarno delo dostopno v slovenščini, pri filmu tega, da je bil predvajan v naših kinematografih, pri serijah te omejitve ni (večino se dobi na platformah, na redni spored pa ponavadi preveč zamujajo ali sploh nikoli niso predvajane). Sicer pa pri izbiri spet delujem intuitivno, sproti si pripravljam seznam zanimivih literarno-filmskih parov, potem pa nagovorim kakega pisca ali pisko in skupaj izbereva, kaj s seznama ga najbolj nagovarja. Zdaj ko je rubrika že malo bolj prepoznavna, se včasih zgodi tudi obratno in pride kdo do mene z idejo za témo, kar pa je sploh super. Skratka, nenehno sem na preži in z očmi na pecljih. Vsebinsko gledano si puščam svobodo, je pa res, da posebej spodbujam klasike (ali vsaj sodobne klasike) in tudi kakšne res zagonetne primere ali primere, ko je adaptacij celo več.
Kaj mora vključevati vsak dober knjigogled?
Izviren avtorski pogled na adaptacijo.
Književnost in film sta si v nekem smislu bližnja, hkrati pa zelo različna medija. Imaš težave z iskanjem ljudi, ki lahko suvereno pišejo tako o enem kot o drugem?
Včasih res, saj pisci in piske praviloma prihajajo z enega od obeh področij, se pa ravno s pisanjem knjigogledov urimo in preizkušamo. Všeč mi je tudi, da jih rubrika potisne izven cone udobja in se morajo znajti na novem terenu – prav tako včasih nastane kaj res presenetljivega.
Se ti zdi, da bi morale literarne revije pogosteje pogledati izza plank besedne umetnosti? Ali je ta ozka osredotočenost upravičena glede na obrobnost literature v javnem prostoru sicer?
Absolutno bi morale, s povezovanjem in odpiranjem navzven ničesar ne izgubimo, veliko pa pridobimo – ravno s Knjigogledom so se zgodila nekatera čudovita sodelovanja na dogodkih v živo, kjer se spoznavamo in bogatimo poglede na umetnost vseh vrst.
Si kdaj razmišljala, da bi rubriko razširila tudi na drugačne kombinacije literarnih izvirnikov in adaptacije? Poznamo na primer precej uspešne adaptacije knjig v videoigre, npr. Veščec, Metro 2033, Harry Potter …
Take tekste bi po pravici rečeno teže urednikovala, ker na področju videoiger razen fliperja in streljanja nekih kokoši na starih Windowsih nimam izkušenj. Mislim, da na tem področju sploh primanjkuje avtorskih peres, če pa bi se kakšno našlo, bi bila seveda pripravljena tudi na to. Smo pa recimo na dogodku v živo o Stalkerju in Pikniku na robu ceste debatirali tudi o kultni videoigri, tako da se povezave počasi že gradijo.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.