Literarne revije književnost vpenjajo v kontekst, jo približajo bralstvu

Ob jubilejni 400. številki revije Literature smo trenutno uredniško ekipo povprašali o njihovem delu, mestu revije v slovenskem knjižnem prostoru in njihovih načrtih za prihodnost. Intervjuje, ki jih boste lahko brali v reviji, predhodno objavljamo na spletnem portalu www.ludliteratura.si. Odgovarja Silvija Žnidar, odgovorna urednica revije.

Na leto izide devet številk revije Literatura. Na okoli 200 straneh lahko tako skoraj vsak mesec beremo novo poezijo in prozo, literarno kritiko, eseje in refleksije, intervju, pogosto pa tudi prevode in strip preobrazbo. Lahko opišeš proces ustvarjanja revije?

Samo snovanje revije oziroma posamične številke se pravzaprav začne že več mesecev pred dejanskim izidom. Z uredniškim odborom se običajno konec leta sestanemo, da naredimo načrt za izhajanje revije, za roke oddaj, da razmislimo, ali potrebujemo kakšno novo rubriko (oziroma ali bi bilo katero od obstoječih treba prenoviti), predvsem pa da se odločimo o tematskih številkah: koliko jih bo, okoli katerih topik bodo zgrajene in tako dalje. Tako lahko že vnaprej razmišljamo, kaj bi dali v posamezne rubrike, koga vse bi intervjuvali, v katero smer bi šli s strip preobrazbami in podobno. Potem pa uredniška ekipa – sestavljamo jo Primož Čučnik (Poezija), Andrej Hočevar (Proza), Ana Geršak (Kritika), Veronika Šoster (Knjigogled) in moja malenkost – skozi leto zbira prispevke za vsako posamično številko, kot odgovorna urednica pa potem zberem tekste, vsaj en mesec preden revija fizično izide; Zoran Pungerčar, likovni urednik, poskrbi za naše čudovite naslovnice, na katerih se tekom leta zvrstijo dela odličnih mladih ustvarjalcev. Res sem hvaležna za delo vseh področnih urednikov, saj ga opravljajo natančno in profesionalno, med sabo smo nenehno v stiku, tako da revija res nastaja kot produkt skupnega truda in sodelovanja.

Ko dobim vse prispevke, jih seveda temeljito pregledam, da vidim, ali vse »štima«, nato jih predam Jerneju Županiču v lekturo. Po lekturi sledi razporejanje besedil po vrstnem redu, po katerem si bodo rubrike sledile v reviji (rubrike, ki so v vsaki številki skorajda »obvezne« so Uvodnik, Poezija, Proza, Intervju, Esej in Kritika, potem se jim bolj ali manj pogosto pridružijo še Knjigogled, Retrocenzija, Fotoesej, Branje v senci, kakšna sekcija pa se kdaj še na novo »izumi«). Nato Andrej – ki je tudi naš tehnični urednik – in Zoran oblikovno postavita revijo, ji zagotovita končni videz, kar je tudi zanimiv in kompleksen proces. Skratka, ko je vse lepo postavljeno, sledijo še korekture in zadnji pregledi, da vse stoji tako, kot »mora«, in končno tisk. Nato pa se ves postopek ponovi za naslednjo številko – seveda pa je vsaka posamična številka izziv zase, ima svoje posebnosti.

Kaj ti pri urejanju povzroča največ preglavic?

Največkrat zamude, ko kak tekst ne prispe pravočasno in se potem urejanje in druge zadeve, povezane z njim, zamaknejo. Vendar pa te zamude tudi povsem razumem, ker vem, kako je delati kot samozaposleni v kulturi, vem, kako naporno je kdaj loviti roke, sploh ko ustvarjaš zahteven, kompleksen tekst. Te stvari preprosto vzameš v zakup, na koncu revija še vedno izide.

Imaš morda uredniškega vzornika ali revijo, po kateri se zgleduješ?

Niti ne … seveda spremljam sprotno revijalno produkcijo v Sloveniji, pa tudi kaj pobrskam po kakšnih »tujih« vsebinah, vendar ne bi rekla, da obstaja ena revija ali en urednik_ca, ki bi ga oziroma jo izpostavila kot nekaj/nekoga, k čemur/komur stremim. Raje se učim od vseh, od posameznih stvari, objav, potez, ki se mi zdijo atraktivne ali zanimive, in spremljam, kaj je trenutno aktualno, kaj pritegne publiko in tako dalje.

Kako razumeš vlogo literarnih revij v slovenskem kulturnem prostoru? Po čem se Literatura razlikuje od konkurenčnih revij, kot so Sodobnost, Dialogi, Nebulae …?

Morda revije, kar se tiče branosti ali priljubljenosti, niso prve v vrsti celovite slovenske literarne produkcije (tudi upoštevajoč vse, kar se dogaja na spletu), vendar se mi vseeno zdijo zelo pomemben doprinos k diskurzu o literarni umetnosti, o problematikah in fenomenih na slovenskem (pa tudi tujem) kulturnem obzorju, saj vključujejo kritične komentarje, analize sočasnih (ali pa tudi preteklih) beletrističnih stvaritev, dogodkov, same »scene«. Literarne revije tako sproti nastajajočo književnost vpenjajo v kontekst, jo dodatno približajo bralstvu, jo vrednotijo, vzpostavljajo debato in dialog med avtorji_cami, deli in publiko. Ne nazadnje pa revije objavljajo sveže tekste naših piscev in pisk, pomagajo do (prvih) objav mladim/novim avtorjem_icam, ter že samo s tem nudijo neki sproten, aktualen pregled nad tem, kaj se v nekem trenutku dogaja z našo literarno sceno, kakšni so književni tokovi, trendi v nekem trenutku, kakšne govorice prevladujejo, vznikajo itd.

Morda ne bi ravno vzpostavljala razlik med Literaturo in drugimi revijami, vsaka se po svoje trudi govoriti literaturo in o literaturi. Morda bi raje izpostavila to, kar mislim, da so naše kvalitete. Zelo pomembno se mi zdi, da v reviji objavljamo še neuveljavljene avtorje_ice, ki šele vstopajo v literarno polje, in jim s tem nekoliko odškrnemo vrata na »knjižni trg«, pri čemer pa seveda v svoj program vključujemo tudi že uveljavljene avtorje ter tako ohranjamo nekakšno ravnovesje in diverziteto. Všeč mi je, da s(m)o uredniki odpri za kakšne nove, nenavadne pisave, ki morda ne gredo vedno z mainstreamom; da vztrajamo pri objavi kompleksnih, raznolikih esejev različnih avtorjev, ki nudijo heterogene, sveže vpoglede v literaturo, njene odvode, na pojave v kulturi in umetnosti, da nudimo tudi kritične, polemične prispevke in diskurze. Mislim, da smo vsi v ekipi tudi ponosni na novi, prenovljeni videz revije Literatura, kar je sicer zasluga prejšnje urednice Maje Šučur, Zorana, Andreja in ostalih. S tem po svoje kažemo, da nismo zaprti v svoje lastno polje, da smo naklonjeni tudi vključevanju drugih umetnosti in disciplin oziroma »sobivanju« z njimi. Mislim, da se tudi z rubrikami Strip preobrazba, Knjigogled in Fotoesej odpiramo navzven, k drugim oblikam (so)ustvarjanja, postavljamo književnost v širši kontekst, dinamiziramo razmišljanje o njej. Še bi lahko naštevala, vendar se mi na koncu zdi najpomembnejše, da smo odprti za nove ideje, pisave, sodelovanja, da se ne bojimo kakšnih sprememb, hkrati pa ostajamo pozorni na to, kaj nuditi našemu (rednemu) bralstvu. In seveda, kar je v veliki meri Veronikina zasluga, skušamo revijo dodatno povezati z bralci_kami z organizacijo literarnih večerov/dogodkov ob izidu tematskih številk.

Poleg revije kot celote urejaš tudi rubrike Refleksija, Esej, Prevod in Intervju. Literaturo med drugim odlikujejo dolgi in poglobljeni intervjuji – kako izbiraš sogovornice in sogovornike zanje?

Rubriko Intervju sem prevzela sicer za krajši, določen čas. Pred tem je nad intervjuji več let skrbno bdela Iva Kosmos, z novim letnikom pa prihaja tudi nov urednik rubrike. Izbira je seveda odvisna od več faktorjev: od tega, ali gre za tematsko številko in je treba intervjuvanca_ko izbrati na tej podlagi, pa od tega, ali je v nekem trenutku izbrani_a intervjuvanec_ka na voljo, tega, ali boš našel primernega sogovornika_co zanj_o, do seveda tvoje osebne izbire, kdo se ti v nekem trenutku zdi aktualen, zanimiv, prodoren. Seveda pri tem paziš, da vključuješ ljudi z različnih področij književnosti, umetnosti, se pravi, da pri razporedu intervjujev kombiniraš literate z drugimi deležniki kulturnega polja, da pokriješ polja različnih ustvarjalnosti. Dober »usmerjevalec« pri izbiri intervjuvancev je tudi samo društvo LUD Literatura, na sestankih se pogosto pogovarjamo o tem, kaj je koga pritegnilo, kaj se mu zdi trenutno relevantno, in tako imaš kdaj po kakšnem sestanku že kup idej.

Zadnja leta izide več tematskih številk revije. Ob prenovljeni grafični podobi je na primer izšla številka, posvečena oblikovanju revij, ob gostovanju na sejmu v Frankfurtu posebna frankfurtska številka, ob gostovanju na knjižnem sejmu v Bologni številka o otroški in mladinski literaturi … Kašno vlogo imajo takšne tematske številke? 

Tematske številke se z določenimi rubrikami (kot so Esej, Intervju, Uvodnik, če je mogoče, Andrej kdaj »prilagodi« tudi prozno sekcijo) fokusirajo na specifičen pojav v literarnem oziroma širšem kulturnem prostoru, za katerega se nam v uredništvu zdi, da je treba o njem širše spregovoriti, mu posvetiti več pozornosti. Seveda imamo pri tem v mislih, kaj bi utegnilo najbolj nagovoriti (naše) bralstvo. Lani smo imeli na primer žanrsko številko, ker se nam je zdelo, da žanrska literatura v tujini vse bolj pridobiva veljavo, da se spreminja njen status tako v strokovni kot bralski javnosti, pri nas pa smo v zvezi s tem še malce obotavljivi. Frankfurt (tematsko številko je urejala Maja Šučur) je bil seveda enkraten dogodek, ne le za slovensko literarno polje in trg, ampak tudi splošneje, kakršnega v reviji pač ne bi »smeli« spregledati. Po drugi strani se je o častnem gostovanju v Bologni pri nas govorilo precej manj kot o Frankfurtu, zato se nam je zdelo, da moramo doprinesti nekaj k vidnosti, opomenjanju tega dogodka. Potem imamo seveda tematske številke, ki so vezane na dosti bolj obče, splošne topike, kot je na primer »Prostor in literatura«, ki pa obetajo mnogo intrigantnih razprav ali prispevkov, ker se je teme mogoče lotiti iz toliko različnih perspektiv – to je zelo hvaležna, odprta tema, ki lahko naslavlja veliko sodobnih problematik (od upodobitve prostora/prostorov v literaturi prek odnosa literature do različnih prostorov do (izvenliterarnih) problemov gentrifikacije itd.), ki so tudi pri bralcih_kah dobro sprejete.

O čem bomo lahko podrobneje brali v naslednjem letniku Literature? Načrtuješ v prihodnje kakšne večje spremembe za revijo? 

Ne vem, koliko lahko izdam, da ostane tudi kaj presenečenj. Recimo, da smo ugotovili, da je tema »Literatura in prostor«, kot že rečeno, precej priljubljena tako pri piscih_kah kot pri bralstvu, zato načrtujemo kakšno številko znova v tej smeri, spet načrtujemo tudi povezavo Prepišnega uredništva in revije. Ena izmed številk bo posvečena likovni govorici, umetnosti, nadaljevati želimo s poetičnimi strip preobrazbami, debatiramo tudi že o kakšni novi rubriki, ki bi bila prilagojena specifični tematski številki itd. O ostalem pa se lahko bralci in bralke prepričajo sproti.