Bojan Tomažič je z zbirko kratkih zgodb z naslovom Vmes nastavil ogledalo najrazličnejšim ideologijam 20. in 21. stoletja ter s pomočjo svojevrstnega humorja pokazal kako se počuti mali človek, ki obtiči “vmes”.

O romanu, ki razgalja družbene mehanizme in opozarja, da se za avtoritativnimi vzvodi nahaja en velik Nič, okrog njega pa spektakel, ki je sam sebi namen.

Letošnji festival 19. Slovenski dnevi knjige v Mariboru je trajal kar devet dni in lahko rečemo, da je organizatorjem s sredstvi, ki jih je vsako leto manj, uspelo pričarati inovativen in kadrovsko bogat program, v katerem so sicer prevladovale srednješolske glasbene in gledališke skupine, ki so navajene delati brezplačno, ter kantavtorji in literati, ki gostujejo v zameno za honorar, ki je zgolj simboličen.Preberi

Potovanje na beograjski knjižni sejem se je začelo kot v kakšnem avanturističnem romanu – s prijateljico sva se s pomočjo spletnega portala, ki objavlja mednarodne prevoze, znašli v majhnem avtu skupaj z travmatiziranim in anesteziran psom, ki so mu v mladosti prerezali jezik, ter dvometrskim srbskim košarkašem, ki se je s sključenimi rameni in koleni vedno bolj spreminjal v škatlo na kup zmetanih kosti, ki se trudi ohraniti kompaktno celoto. Carinikov smo se izognili v velikem loku, saj jim je že na obrazu pisalo, da se jim z nami ne ljubi ukvarjati,Preberi

Čeprav bi lahko naslov konference, ki je 17. septembra potekala v Mariboru, razumeli tudi na način, da se imajo Mariborčani za deprivilegirano periferijo v primerjavi s centralizirano Ljubljano, v kateri je odobrenih daleč največ razpisov, projektov in delovnih mest, je bilo za prevoz Ljubljančanov na mariborsko konferenco več kot dobro poskrbljeno. Javna agencija za knjigo je namreč organizirala miniavtobus za 15 oseb, na katerem sta se poleg mene, nadobudne novinarke z gorenjske periferije, ki je morala vstati ob 5.30, da je pravočasno prišla do Ljubljane, nahajali točno dve osebi,Preberi

Tokratni dnevi knjige v Mariboru so potekali v znamenju še posebej zanimive teme »prepovedanih« knjig. Marsikdo, ki je pričakoval, da se bodo na tapeti znašle najrazličnejše kontroverzne knjige o incestu, pedofiliji, sodomiji itd. domačih in svetovnih avtorjev, je bil razočaran, saj so bile v ospredju knjige, ki jih je Univerzitetna knjižnica Maribor predstavila javnosti še pred osamosvojitvijo Slovenije, leta 1990, ko je odprla vrata t. i. D-fonta, v katerem so se znašle zlasti knjige slovenskih piscev, ki so zaradi komunističnega režima prebegnili v tujino,Preberi

Andraž Teršek je pravnik, filozof, kritik, publicist, kolumnist, predavatelj, obenem pa tudi »[a]ngel, rabelj, zdravilec, bolnik, iztirjenec pregnanec, manipulator, mislec, uravnovešenec, surrealec, poenostavljenec, triumfator, običajnik, brutalotelečnež, iskalec, posebnež, praznoprostorec, k’rnekijec, bog, Bog, BOG, ubog, u-bog, u-Bog, U-bog«. Lahko bi rekli, da v svojem prvencu s kratkim, a pomenljivim naslovom, ki sugerira slovensko »zahojenost« in »zablodelost«, na 431 straneh razvija notranji monolog, ki ga lahko interpretiramo kot asociativni tok zavesti patološkega narcisa, ki se zaveda, kakoPreberi

Knjiga Stramorjevi koraki je zbirka kratkih zgodb Andreja Tomažina, ki se odlikuje z inovativno vsebinsko in oblikovno strukturo. Za razliko od drugih proznih prvencev mladih slovenskih avtorjev, ki še iščejo svoj literarni izraz, se zdi Tomažinovo delo po stilistični plati skorajda perfekcionistično izpiljeno – čeprav lahko bralec dobi občutek, da so posamezni vsebinski fragmenti iz zgodb nepovezani in prisiljeno sestavljeni skupaj, je ob pozornem branju zmožen zaslutiti neko višjo dramaturško platformo, ki povezuje asociativno razdrobljenePreberi

O tretjem romanu Zorana Šteinbauerja, ki je bil lansko leto nominiran za nagrado Modra ptica, ki jo zdaj vsako drugo leto razpiše Mladinska knjiga, največ pove stavek, ki ga je avtor umestil na sam začetek: »Bolje se je pogovarjati o seksu kot o politiki.«In res: celoten roman se brezglavo vrti okrog ene same osebe, ki s svojo nastanitvijo v bloku, kjer domujejo povečini starejši ljudje in upokojenci, postavi na glavo seksualno življenje v lokalni skupnosti.Preberi

Poznate tisto otroško igro, pri kateri se otroci-muhe počasi bližajo otroku-pajku, ki stoji s hrbtom obrnjen proti njimi in ob vsakem njegovem pogledu otrpnejo kot kipi, zamrznjeni v času ? Igra je končana, ko se kateremu od njih uspe prebiti do pajka, vendar pa se ob najmanjšem opaženem gibu s strani pajka njihova pot tudi konča oz. začne od začetka. Tudi protagonist najnovejšega Podstenškovega romana Sredi pajkove mreže se po prihodu iz zapora znajde naPreberi