tam svet preteklosti, tu zgoraj balkon, dom in svet nenavadno prekinjena

Pridi in odgrni zavese – naredi iz njih kaj, česar nisi še nikoli videla. Naj ne ostane nič, razen njihove niti: njihove dolge in tanke niti.

V jedru poezije Marcella Potocca iz zbirke Poznam te črne stvari utripata skrb in sočutje, s katerima se njen govorec sprašuje o temeljni človeški odgovornosti do sveta, ki jo prevzema že s tem, ko je v njem udeležen z motrenjem.

Obstajajo mesta, v katerih se celo moja misel
zvije in postane podobna znamenju za vprašaj.
Pot se v odsotnosti besed pretaka čez čelo.
Pogrešam te. In se kljub temu bojim vrnitve

v brezperspektivnost kraja, od koder
sem odšel. Zavedam se te nujnosti, najbolj,
kadar se sam sebi zdim kot pločevinka
na polici; iztisnjeno pivo, iztrošeno telo,Preberi

 rojena si bila pred petindvajsetimi dnevi.
Noči utrujenosti so uravnovešene s tvojo prisotnostjo.
In da se ne bi mučila z rušenjem sten pri sosedih,
smo šli od doma. Čeprav naš dom stoji, pohištvo je na
mestu in vse ohranja svojo ceno … Jutri pridem k tebi.
Morda mimo beguncev, s katerimi Evropa ne ve, kaj bi.
In da zdaj pišem o njih, je pilatovsko umivanje rok, nePreberi

Pridi in odgrni zavese – naredi iz njih kaj,
česar nisi še nikoli videla. Naj ne ostane nič,
razen njihove niti: njihove dolge in tanke niti.
Še življenja se ne ustavijo sama od sebe,
če jih ne pretvoriš v lepoto odtekajočega snega.
Da so presojna kakor oblaki v kitajskih
pesmih, da vidiš skoznje. Sveča je prižgana.
Les se premika v drugo atmosfero. Nalagam
trsko za trsko. In sonce se prikaže šele
po dolgih ogljenjih. NePreberi

Mogoče je nemoč naš zadnji up (– da mine jalov strah) .

V Pripovedih o ovcah, ljudeh in drugih živalih že naslov opozarja: pozor, sestop iz poezije v pripoved! Toda daljšanje verza, zdrs v pripovedni ton in bralčev občutek, da poezija tu nenadoma pristaja na goloto in ubožnost, je samo polovica tega zdrsa.

Popravki so nadaljevanje Pripovedi , menjava med fikcijo in življenjem je še bolj podrta.

Marcello Potocco je bil rojen leta 1974 v Ljubljani, v letu 2000 je diplomiral iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter l. 2006 doktoriral s tezo “Kulturna identiteta in estetskost v angleški kanadski in slovenski poeziji.” Doslej je izdal štiri pesniške zbirke: Lila (Mondena, 2002), Pripovedi o ovcah, ljudeh in drugih živalih (LUD Literatura , 2005), Popravki pesniške zbirke (LUD Literatura, 2007) in Via Francigena (LUD Literatura, 2011). Za zbirko Popravki pesniške zbirke je bilPreberi