LUD Literatura

Poletno branje

Silvija Žnidar

Gabriel García Márquez: Patriarhova jesen

Ena redkih Márquezovih knjig, ki mi jih nekako še ni uspelo prebrati, čeprav sem jo že večkrat začela. Avtor je o tem delu dejal, da je »pesem o samotnosti oblasti«. In res se zdi, da se je Márquez v tej knjigi o krutosti, samopašnosti nekega (skorajda »arhetipskega«) južnoameriškega diktatorja najbolj približal jeziku poezije: razvidno je, da je v tem delu veliko poudarka na jeziku, ki je »dolg«, valovit, poln okljukov, digresij, ki v svoj tok zaobjame različne vsebine takšne in drugačne stvarnosti.

 

Marguerite Yourcenar: Opus nigrum

Že Hadrijanovi spomini so me pred leti navdušili s precizno, detajlirano in stilsko dovršeno pripovedjo, vselej sem zato hotela prebrati še Opus nigrum, ki je prav tako zgodovinsko obarvana zgodba. Njen glavni junak je Zenon, filozof, alkimist in znanstvenik, rojen v Brugesu v času renesanse. Roman odpira in obravnava različne burne zgodovinske dogodke, od začetka kapitalistične ekonomije do verskih uporov, protireformacije, pojava kuge itd. Kar zveni kot (še ena) zanimiva kombinacija, preplet fikcije in zgodovine.

 

Toni Morrison: Salomonova pesem

Toni Morrison je gotovo ena izmed najbolj izjemnih ter izrazno močnih afroameriških avtoric. Njena dela se postavljajo na stališče zatiranih, govorijo o njihovi bolečini, neskončnem trpljenju, ampak hkrati tudi o drobcih upanja, kar seveda vedno počnejo na literarno inovativen način. Salomonova pesem, ki pripoveduje zgodbo o odraščanju prvega afroameriškega dečka, rojenega v bolnišnici, je delo, ki mi je doslej pobegnilo z »bralnih« seznamov, zdaj pa je končno čas, da ga vzamem nazaj v roke.

 

Dambudzo Marechera: House of Hunger

Glede na opise in zapise, ki se ponujajo o tej knjigi, lahko sklepam, da gre za zelo intrigantno delo, ki so ga mnogi (ob izidu) označili za vulgarno, obsceno, nasilno, brutalno. Krajši roman kombinira avtobiografske popise iz Rodezije, ki pogosto tematizirajo nasilje v tistem času in prostoru, nekaj manjših ekskurzov pa popisuje avtorjev eksil v Veliki Britaniji. Slog knjige je opisan kot kaotičen in grotesken, kar se sklada s vsebino. Vsekakor branje, ki pritegne.

 

Doris Lessing: Generalka za pekel

Gre za delo s precej fragmentirano, razsrediščeno naracijo, z nezanesljivim pripovedovalcem, ki je pravzaprav brodolomec brez spomina o tem, kdo je. Doris Lessing je delo opisala kot »fikcijo notranjega prostora«. Po nekaj prebranih straneh lahko zaslutimo učinkovito upodobitev tesnobe, pripoved, prepredena s halucinacijami, vzbuja vznemirjenje, bralke_ci se začnemo vpraševati o konceptih (fiksne) identitete, o najbolj nelagodnih aspektih posameznikove eksistence.

O avtorju. Silvija Žnidar (1987) je literarna kritičarka in recenzentka, ki urendikuje revijo Literatura, sodeluje z njenim spletnim portalom, objavlja pa tudi v spletnih medijih, kot so Arslitera, AirBeletrina in MMC portal RTV Slovenija. Pogosto moderira in pomaga organizirati literarne dogodke. Delovala je v žirijah nagrade novo mesto short, kristal Vilenice in … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Gekon 1/2

    Jana Putrle Srdić

    Rastline nimajo izbire, običajno uspevajo in ostanejo.

  • Poletni podkasti

    Martin Justin

    Poletje pa kljub kratkim hlačam in sončni kremi zahteva tudi nekaj resnosti.

  • Poletno gledanje

    Veronika Šoster

    Poletje je itak odličen čas za razna obskurna navdušenja.

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.