Nikomur ni treba plesati blizu mene. Nikomur se ni treba bati, da ga bom potrepljal po rami in z njim začel nezaželen nočni pogovor. Eden od žalostnih ljudi sem, plesalcev z zaprtimi očmi, nočnih ribičev brez vabe, čeprav sem jo sam imel, pa se mi je utrgala s trnka.

Kolesa avtomobila, nameščena Na rob njegovega sluhovoda, Pospešijo brez njegove vednosti.

Ko si tu, čutim, da živim. A zares sem živ šele, ko sem priča tvoji počasni smrti.

Nisem bil zaljubljen vanjo. Sploh nisem vedel, da imam to možnost. Bila je enajst let mlajša in toliko mlajše punce se mi še nikoli niso zdele zanimive. Poleg tega je imela v svoji mali vasi ob avtocesti fanta, h kateremu se je vračala vsak vikend. Iz njenih redkih pripovedovanj o njem nisem dobil občutka, da bi imela najbolj razburljiv odnos.

Moj bog se skriva v pisalu

Jaz imam eno skrivnost. Zvezdice. To so joške, na njih so pa zvezdice.

Praviš, da me ljubiš kot kadilo, z njegovim vonjem napravljaš pokoro grehom.

Tale mali nočni govor, ki so ga poganjali zadnji drobci Janezovega adrenalina, naznanja glavni konflikt moje podcast limonade. Če si je kdo domišljal, da se bo zgodba vrtela okoli Kristininega srca, ga moram razočarati.

Tako se je stari ata odpeljal z letališča v Teru, življenje mu je padlo dol in ga je izgubil in izgubil se je tudi avion s starim atom na krovu.

Ko gledam ta okna, je prostor med njimi neskončen.