29. marca 2019

*

Matjaž Jamnik

Ko gledam ta okna, je prostor med njimi neskončen.
Dve sta rumeni in eno je modro.
Ko gledam ta okna so zvezde samo pike v mojem vesolju.
Eno je večje. Morda za njim živijo ljudje.
In spijo in se imajo radi in jih je veliko.
Ko gledam ta okna, se tresem. Zebe me.
Odidem nazaj. V majhno in belo sobo.
Tako je v meni. Majhno in belo in čisto.

O avtorju. Matjaž Jamnik se je rodil 1995 v Ljubljani, tri leta študiral primerjalno književnost, potem pa se vpisal na študij filmske in televizijske režije na AGRFT. Je soavtor pesniške zbirke Stan in dom ter nekdanji urednik revije Novi dijak.

Avtorjevi novejši prispevki

Dnevi s Kristino

Proza

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.

Sorodni prispevki

znanec kit se razburja

Rok Gominšek

(Branje, < 1 min)

kot vsak čemernež se kit / nekajkrat na leto razvedri / in za nas žitarje priredi koncert
Vse, kar dekle pomisli pred zajtrkom

Hana Brilly

(Branje, 1 min)

ne približuj se vrtnicam saj znajo ugrizniti / in ne sprejmi cigarete od legvana
Pašnik

Jernej Grlj

(Branje, 1 min)

Zemlja se bo vrtela tudi po golobih

*

Matjaž Jamnik

Avtorjevi novejši prispevki

Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!