Beg

Suzana Rudić

Bežim od sibirskih zim, ki gnezdijo v prsih
Čepijo pokleknjene na vrhu jezika, pred zatišjem slačenja srajčice
Gola bežim od postelje lastnega joka.
Z golim dejanjem reči. Z golim dejanjem dotika.
Ne skrbi, beg je samo uvertura za zbiranje mlak.
Veš, ljudje se ljubijo skozi ključavnice.
Najini odsevi se ljubijo v deževnicah.
Midva se ljubiva skozi padce, okopana s skušnjavo.

 

Smejiva se krpanju bolečine.
Ona naju je rodila in preporodila.
Okrepljena z grenkobo potujeva do mesta, na katerem se ločiva
z dotikom.
Do kozarca, s katerim nazdravljaš v mojem imenu.
Praviš, da me ljubiš kot kadilo, z njegovim vonjem napravljaš pokoro grehom.
Bežim od same sebe.
V drugo kožo ne morem.

Prevod: Aljaž Krivec

O avtorju. Rojena v Rumi, 16. oktobra 1996. Leta 2016 je zaključila srednjo šolo za oblikovanje Bogdan Šuput v Novem Sadu, kot tehničarka interierja in industrijskega oblikovanja. Istega leta se je vpisala na Akademijo umetnosti v Novem Sadu na likovni oddelek, smer kiparstvo. Je dobitnica tretje nagrade mednarodnega festivala Duško Trifunović v kategoriji pesnikov do tridesetega leta starosti in dobitnica nagrade … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • V hosti za hišo zdaj tečem z masko

    Veronika Razpotnik

    bom prišla v nebesa
    če vržem ogenj na policijski avto
    bodo kakor Mojzes pred njim klečali
    anarhisti
    in mi polagali svoje črne maske pred noge

  • Meditacije

    Lenart Sušnik

    zreduciran sem / na pisanje osebnoizpovednih / ob otožnem jazzu in rakiji

  • Epos

    Vid Karlovšek

    Mister Jozen je zjutraj kot ponavadi (in vendar ne kot po navadi, navade, rutine, bolečine in vseh podobnih človeka zatirajočih besed namreč Mister Jozen ni maral) nadvse preudarno, plemenito in pretežno krasno vstal iz svoje postelje in se začuda ni spremenil v insekta

Izdelava: Pika vejica