Z okna apartmaja v Malinski

Katarina Gomboc

Z okna apartmaja v Malinski
lahko vidiš trajekt, ki pelje od Rijeke do Cresa,
lahko vidiš vrh Učke in večerno nebo nad morjem,
konec septembra lahko že slutiš jesen, čeprav je še poletje,
zvečer se moraš, ko se vrneš iz vode, obleči v pulover in si
čimprej posušiti lase, da se ne prehladiš

v apartmaju v Malinski bele rjuhe v spalnici dišijo po ljubljenju,
skozi odprto okno poslušaš klepet prijateljev, dokler ne zaspiš
in v tvoje kopalke, ki se sušijo na balkonu,
se večer za večerom ujame sladek vonj po cigaretah

pomirjena si, ker imaš vse,
sladoled z okusom smokve in večerno nebo,

nič ne more napovedati
prihajajoče strtosti tega
skrbno varovanega sveta.

O avtorju. Katarina je bila rojena leta 1993 v Šempetru pri Gorici. Danes je razpeta med Ljubljano in Krasom, vendar se ji včasih zdi, da sega vse od Trsta do Vladivostoka. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani študira slovenščino in ruščino, vendar pogreša še kakšen slovanski jezik in filozofijo, zaradi katere bi se … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • kdo je tu nor

    Veronika Šoster

    vrane zgnetem v jato / polijem jih z bencinom in zažgem

  • Oda tropskemu smučanju

    John Forbes

    Po zajtrku na Filipinih se okopam in je totalno in jebeno noro // Uživaj v sladoledu, Gerard, lesketanje sonca na njegovi beli zmrznjenosti je največ, kar se boš kdaj približal St. Moritzu …

  • Nekoč bom imela čas

    Kaja Teržan

    Pripravim se, vstopim v telo – v kosti, v sram. Udobje nemoči se je zažrlo vame. Lično darilce vseh mojih prednikov. Mehur na rani nikoli ne poči; ves čas pritiska na nežno povrhnjico.

Izdelava: Pika vejica