LUD Literatura

Zatipki zapiskov

Aleš Jelenko

List. Veja. Mi
nismo resnični.
Mi smo samo odsev
nečesa večjega.

Sij, ki prodira
skozi oblake.
Piš vetra, ki strese
njene lase.
In naš
– prazen –
pogled.

So metulji, je jabolko,
je kri in votla lobanja.
Mucki predejo,
da ne rabijo razmišljati.

Mi nimamo kril,
barve ali zvoka,
da bi se lahko našli.

Svet ima noge,
da lažje pade.

 

***

 

Prijeti zrak,
ga stisniti, zdrobiti;

največje zadoščenje
nam da tisto,
česar ni mogoče
videti –

gre za polnost praznine,
za stik dveh skrajnosti,
ki se zares definirata
šele takrat,

ko trčita.

 

***

 

Vrh sveta
je njegovo dno;

vitezi templjarji
so to dobro vedeli,
zato Bafomet,
tako zgoraj
kot spodaj,
zato dvojnost,
obratna dvojnost.

Svet se ni rodil
včeraj,
izvrgel se je,
ko sploh še ni
obstajal.

 

***

 

Pustiti sled
in čakati,

da jo nekdo
najde.

O avtorju. Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic. Avtor pesniških zbirk Kontejner, Prvinska govorica in (Ne)obstoj ter strokovnih knjig Spopad z moralo in Vpliv etike na inovativnost in razvoj gospodarstva. Leta 2020 je izšel njegov kratkoprozni prvenec Zgodbe iz podtalja. Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Zvonu, Rasti … Je dvakratni … →

Avtorjevi novejši prispevki
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

Kdor bere, je udeležen!

Prijava na Literaturin obveščevalnik

* obvezno polje

Za obveščanje uporabljamo storitev Mailchimp, ki bo tvoje podatke uporabljala skladno s pravili. Vedno si lahko premisliš. Brez nadaljnjega. Navodila za odjavo ali spremembo nastavitev so na dnu vsakega elektronskega dopisa. Tvoje podatke in odločitve bomo spoštovali. Spodaj lahko potrdiš, da se s tem strinjaš.