Zatipki zapiskov
Aleš Jelenko
List. Veja. Mi
nismo resnični.
Mi smo samo odsev
nečesa večjega.
Sij, ki prodira
skozi oblake.
Piš vetra, ki strese
njene lase.
In naš
– prazen –
pogled.
So metulji, je jabolko,
je kri in votla lobanja.
Mucki predejo,
da ne rabijo razmišljati.
Mi nimamo kril,
barve ali zvoka,
da bi se lahko našli.
Svet ima noge,
da lažje pade.
***
Prijeti zrak,
ga stisniti, zdrobiti;
največje zadoščenje
nam da tisto,
česar ni mogoče
videti –
gre za polnost praznine,
za stik dveh skrajnosti,
ki se zares definirata
šele takrat,
ko trčita.
***
Vrh sveta
je njegovo dno;
vitezi templjarji
so to dobro vedeli,
zato Bafomet,
tako zgoraj
kot spodaj,
zato dvojnost,
obratna dvojnost.
Svet se ni rodil
včeraj,
izvrgel se je,
ko sploh še ni
obstajal.
***
Pustiti sled
in čakati,
da jo nekdo
najde.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.