Sveta tema

Aleš Jelenko

I.

 

Svetloba
ne bi obstajala
brez teme.

 

 

II.

 

Le ponoči
lahko vidimo
tisto,
česar se ne da
videti
z očmi.

 

 

III.

 

In le ponoči
zmoremo pasti
v sanje,
se izogniti
budnosti;

 

 

IV.

 

ne gre za beg,
gre za pozabo.

 

 

V.

 

O, Sveta tema,
v kateri zaspimo,
da se zbudimo
v svetlobo.

 

 

VI.

 

Jame so črne
zato, da bi v njih
zrasli endemiti,
ki so tako zelo krhki,
da bi jih
eksplozija barv
dokončno oslepila.

 

 

VII.

 

Kdor pravi,
da v njih
ni ničesar,
sploh še ni
živel.

 

 

VIII.

 

Najbolje je
uho nasloniti
ob skalo
in poslušati odmev:

 

 

IX.

 

»Non c’è Dio
senza il diavolo.«

 

 

X.

 

Svetloba
ne bi obstajala
brez teme.

O avtorju. Aleš Jelenko (Celje, 1986) iz Slovenskih Konjic. Avtor pesniških zbirk Kontejner, Prvinska govorica in (Ne)obstoj ter strokovnih knjig Spopad z moralo in Vpliv etike na inovativnost in razvoj gospodarstva. Leta 2020 je izšel njegov kratkoprozni prvenec Zgodbe iz podtalja. Objavlja v Literaturi, Sodobnosti, Apokalipsi, Mentorju, Zvonu, Rasti … Je dvakratni … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Oda tropskemu smučanju

    John Forbes

    Po zajtrku na Filipinih se okopam in je totalno in jebeno noro // Uživaj v sladoledu, Gerard, lesketanje sonca na njegovi beli zmrznjenosti je največ, kar se boš kdaj približal St. Moritzu …

  • Nekoč bom imela čas

    Kaja Teržan

    Pripravim se, vstopim v telo – v kosti, v sram. Udobje nemoči se je zažrlo vame. Lično darilce vseh mojih prednikov. Mehur na rani nikoli ne poči; ves čas pritiska na nežno povrhnjico.

  • Konec kajenja

    Uroš Zupan

    Kako veš, kdaj dati pesem iz rok? Poredko pišem, a ko pišem, pišem dan in noč in mnogo zavržem, potem stokrat preberem napisano, dokler se posamične besede in stavki ne utrudijo in ne izginejo. (D. Kiš)

Izdelava: Pika vejica