Vse eno

Obrazi afriških mask

obrazi afriških mask
v skali
v drevesnem deblu
v marmornatih stebrih hodnika
v kopalničnih ploščicah

poznam jih že dolgo
od nekdaj

ne spomnim se prvega srečanja
takrat še nisem mislila

so prijazni ali hudobni
ne morem se odločit
morda ni pomembno

obrazi v skali
obrazi ko vidim svet
tak kot je
pa še vedno ne vem
kaj gledam

Kaj pa vem, košček vesolja

V daljavi, košček resnice.
Ne poskušam se ga več oprijeti,
izmuzljivca.
Vedno znova samo preblisk.
Astralna projekcija, sanje, podzavestna
travma?

Kako rada bi verjela,
da bom po smrti samo
izginila.
Da moje zavesti ne bo več.
Ali pa da bom
za vedno v objemu neskončnega zlato rjavega
fraktala.

Rada bi verjela,
da bodo prišle velike podgane
z rožastimi klobuki
in se mi smejale, češ:
»Kako ste zabavni, ker mislite, da gre
vse tako zares!«
In mi znova zaupale skrivnost vesolja:
»Vse je eno, vse je vseeno.«