Bila bi kuščar

Hannah Koselj Marušič

luščim se
izmuznem stari koži
nov dan
nova travma, ki mi jo povzroči lastni um
bila bi kuščar in se sončila

šla sem k drevesu in plesala
popoln plesalec
opora in zavetje
brez besed
le ljubezen, ki si jo domišljam

vedno bo tam, raslo in plesalo v vetru
jaz pa se bom skrila pred dežjem

 

***

 

držalo mi je dežnik
oklepala sem se njegovih vej
in katatonično strmela v travo pred seboj

podaljšek vejevja
še eno deblo
malo bolj mobilno
in veliko bolj noro

luščim se
poglej te brazgotine preživelih dni
ne prekrivaj jih z dolgočasno belo
ne govori jim »napake«

posvoji jih in jim šepetaj: »Lepe ste.«

O avtorju. Hannah Koselj Marušič (1996) je študentka likovne umetnosti na Akademiji za vizualne umetnosti v Ljubljani. Pred tem je nekaj let študirala medicino na UL MF. Rutina jo nepopisno utesnjuje, zato je ves čas na lovu za novimi dogodivščinami. Je utelešen kaos, a ravno ta lastnost ji daje inspiracijo za pisanje … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Destrukcije

    Vid Karlovšek

    glodam kost / ližem kri // pišem pesem / ves se tresem / ves sem trezen // poklanjam rožo / ne pa kože / in se klanjam // posedam gledam k sosedam

  • Pesmi iz zakulisja

    Niko Šimenc

    Morda res ni slabo, če so demoni za vikend poslani domov. Tako enostavno se sliši, kot bi jim lahko neko soboto skrbno spakiral kovčke, jim poklical uberja in rekel: adijo.

  • Mušice

    Martina Potisk

    z grozdi grenadiram / spredaj papirnato restavracijo natakarja preprost plesni korak / nadalje pladnje plazovje svoj prenapolnjeni pisker klovna ki / nema ama veze o eni meni sicer imam navadno vedno rada / masakerske kalorije kozlarije koktejle ahja jasno ane

Izdelava: Pika vejica