V hosti za hišo zdaj tečem z masko

21:01

bom prišla v nebesa
če vržem ogenj na policijski avto

bodo kakor Mojzes pred njim klečali
anarhisti
in mi polagali svoje črne maske pred noge
ko bom s kolesom jezdila mimo
nekdo si bo opral roke v Ljubljanici
in me s pendrekom pribil ob tla
pokopana bom
ter čez tri dni izpuščena
moji učenci bodo o meni pisali
na Facebooku

kako naporno je biti prerok

Lovci na glave

po zraku frčijo gumice,
ki smo jih pokradli s paketov semen
v Mercatorju za vogalom
od jutri gremo v napad, z gumo na rami
do jebemti popolo, bandiera rossa
ni tako daleč,
približno petnajst let namišljenih sovražnikov.
lahko si te predstavljam,
kako stojiš na bregu Kolpe
in kot mravlje z armafleksa
frcaš migrante čez mejo,
v prostem času z zračko v roki
laziš po štajerskem gozdu
in svojim otrokom razlagaš,
da streljaš vietnamske svinje;
saj ne, da v življenju nisi prišel dlje od jugo armije
in pri petinpetdesetih napredoval v člana varde,
kamuflaža te morda naredi nevidnega,
a tvojega glasu v glavi nikakor ne morem prevpiti

skozi hosto za hišo zdaj tečem
sklonjena