Tri pesmi

Meta Blagšič

Krti

 

draga gospa, ne skrbite
delavci bodo počistili

krti vsak ponedeljek
pripravijo presenečenje

kupi razrahljane zemlje
se smejijo žalujoči vdovi

ne pusti mu umreti
in on ne dovoli njej živeti

 

 

 

Model

 

ženska
ki te nosi po svetu
in vodi na sprehode
ni tako samoumevna
kot se zdi
a je dovolj udoben model
za vso šaro
ki omogoča
da nisi le ploščat lik
ampak telo

 

 

 

Roke

 

delaš
kar znaš
kažeš prst
dviguješ pest

zdaj končno razpri to prekleto dlan
zazri se v prostranstvo oblazinjene pokrajine

so tu še hribi in doline
je dovolj zraka za soteske
vidiš pot do obal petih morij

se spominjaš dotika kostanjeve ježice
odmaknil si se
mar ne

na koncu
so te roke
samo tvoje
in to je vse
kar imaš

O avtorju. Meta Blagšič (1979) živi v Mariboru. Diplomirala je iz bibliotekarstva in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do zdaj je objavila pesmi v reviji Dialogi (2019, 11-12). Je skrajno radovedna in lepo skrbi za svoja stopala, saj z njimi vsak dan obišče gozd in druge svetove.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • drobiž

    Natalija Milovanović

    ne vem zakaj sem pričakovala / da bo več ljudi neosamljenih da jih bo več / pograbilo za izredno možnost združevanja / da bo za praznik manj teles tavalo po mestu

  • sklop za T.

    Urša Majcen

    da bi zaspala / v glavi stvari // da bi nosila / kožo / ki se od kože / ne loči

  • Meje domov

    Tine Kolenik

    ne topologija sledov božjih šap / ne sprehod belih duhov skozi zeleno vas // ne češnjev les katodnega snega / ne tirnice čebel naseljenk pušče cveta

Izdelava: Pika vejica