Pesmi

Meta Blagšič

Umazani svet

 

tudi danes
pred vrata odložim smeti

jih bo že nekdo pospravil
nekdo ki je zadolžen za to
ali pa tisti ki mu bodo šle
na živce
nekdo pač

vstanem
prižgem cigareto
in odprem novice
pizda

 

 

 

 

Kup kamenja

 

oni so izbrali mene
jaz sem jih pobrala

strmimo drug v drugega

 

 

 

 

Sen o senu

 

poševnina travnika
si uravnava postavo
ki se upira naklonu
čez čas
leseno orodje podpira
od vonja suhih trav
omehčano telo
naj nikoli ne mine
česanje in obračanje
zdrs zobnikov med bilke

O avtorju. Meta Blagšič (1979) živi v Mariboru. Diplomirala je iz bibliotekarstva in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Do zdaj je objavila pesmi v reviji Dialogi (2019, 11-12). Je skrajno radovedna in lepo skrbi za svoja stopala, saj z njimi vsak dan obišče gozd in druge svetove.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Počutiti se neumno in nedolžno

    Sara Nuša Golob Grabner

    V tej generaciji smo se naučili / hlastati za vsako pomirjujočo posplošitvijo. / Iz vsega se znamo delati norca, / ker so nas naučili, / da je na / koncu vsake ceste prepad / in do tja se lahko vsaj smejiš.

  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

Izdelava: Pika vejica