Štiri pesmi
Blaž Cotman
vonj mimoidočih je omamen
želim si da bi lahko vohal tudi njihove misli
te ostajajo zasebne
celo ko so izgovorjene
nikoli ne veš
ali zadah ki jih spremlja
izraža naravo misli
ali zgolj gnilobo zobovja
***
neznanska bliskovitost bivanja
(za katero sploh nisi prosil)
te utrjuje v prepričanju
(za katero si potiho od nekdaj upal da je resnično)
da stvari morajo biti takšne kot so
kot blisk izgubiš razsodnost
***
brbotajoča slutnja
bližajoče se ukane
neusmiljeno stre
moje antisartrovsko verjetje
da ljudje okoli mene niso pekel
marveč raj
četudi se nimam za kristjana
jim kar naprej nastavljam desno lice
da ne bi bilo slučajno
samo levo pordelo od
predolgotrajne izpostavljenosti
njihovi nečimrnosti
***
duša umre skupaj s telesom (verjetno)
kdaj pa kdaj tudi že prej (zagotovo)
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.