Štiri pesmi

Blaž Cotman

Medtem

 

Medtem ko ležim v postelji,
globoko zakopan pod odejo,
ki je pretopla za spomladanske večere,
premišljam o tistih, ki
nimajo možnosti –
ležati v postelji,
globoko zakopani pod odejo,
ki je pretopla za spomladanske večere,
in medtem premišljati o tistih, ki
to možnost imamo.

 

 

 

 

Moje

 

Bodičasto grmičevje
mojih misli,
ki neutrudljivo bode mojo bit,
se najbolj bujno razrašča tam,
kjer ni niti ene same moje misli.

Kar ni moje,
je voda, sonce, zrak mojemu.

Ko me popade bolest napuha,
se skušam opomniti
na svojo nesamozadostnost,
na to, da sem nemalokrat
najbolj odveč in napoti prav samemu sebi.

Ko me popade bolest samopomilovanja,
se skušam opomniti
na svojo cvetočo zmožnost,
da vsaj za hipec postanem
voda, sonce, zrak drugim.

 

 

 

 

***

 

Brezkončna svoboda ni in ne more biti svoboda;
resnično svobodni so lahko
le tisti, ki so deloma nesvobodni.

 

 

 

 

***

 

Neznanska
lahkost
bliskovitosti
bivanja
me
neznosno
upočasnjuje.

O avtorju. Blaž Cotman (1990) je diplomiral iz primerjalne književnosti, literarne teorije in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Če bo šlo vse po sreči, bo v kratkem zagovarjal magistrsko delo o vprašanju nemožnosti metafizične svobode in moralne odgovornosti ter tako postal magister filozofije. Zadnjih nekaj let dela kot spremljevalec osnovnošolskih učencev … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Tri pesmi

    Tadeja Logar

    prostor ki ga poseljujemo / smo najeli ne da bi prebrali drobni tisk / prepričani da nam pripada / smo založili listine

  • Ponte Rosso

    Anja Pečjak

    zadrgneš jo toliko da ji na usta privre pena / in se davi // davi se / oči padajo iz jamic // davi se / visi v zraku obešena za kolke / in se davi

  • Triptih za žalost

    Bojana Jovićević

    Iz odprtin za oči mi je prilezla velika debela vrv. / Bilo me je strah. / Ugotoviti poškodbe / poiskati škarje / zaviti v rjuhe / si rečem.

Izdelava: Pika vejica