Križci in krožci

Tanja Badalič

Brez sledi sonca
in lune –
nebo se igra križce in krožce.
Nekdo trosi v omrežje
prepričanja, da bi razvil
zakrnel voh
razmreženih.
Tatovi gozdov
in voda
se smukajo mimo mene
na ulici, v nakupovalnih centrih
in na bencinskih črpalkah.
Vljudno – tako so me učili –
jih pozdravljam in
postajam brezhibna
žrtev-krvnik,
ko v vozičku zibam
ropotijo,
obsojeno na sosežig
v dolini
množičnega ekoturizma.
(voda-zemlja-zrak-telo
ne nosi
etikete FRAGILE!)
Da se posipam s pepelom?
Potresam se
z zoglenelimi konfeti
in izkašljujem neka čudna
razmerja med odrasti
in od-rastjo,
ki jih iRobot neslišno pomete
pod prag Zemlje.
Prav tja, kamor
požeruhi kozlajo
meso in kri požrtih,
svojo kri pa
hranijo na 3 °C.
Nekaj. Nekaj
se jim mora stalno dogajati.
Nekaj – nekaj – nehaj že!
(Zemlja, #nisisama)
Tri v vrsto.

O avtorju. Tanja Badalič se rada zadržuje med drevesi v gozdu, plava z meduzami, razpravlja o bistroumnih nesmislih ter ob kresnih večerih (za)vestno nabira praprotno seme, da si lahko z živalmi in rastlinami pripoveduje zgodbe skozi celo leto. Ukvarja se z ekokritiko, poezijo in slikanjem. Doktorirala je na področju primerjalnega študija idej in kultur.

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • drobiž

    Natalija Milovanović

    ne vem zakaj sem pričakovala / da bo več ljudi neosamljenih da jih bo več / pograbilo za izredno možnost združevanja / da bo za praznik manj teles tavalo po mestu

  • sklop za T.

    Urša Majcen

    da bi zaspala / v glavi stvari // da bi nosila / kožo / ki se od kože / ne loči

  • Meje domov

    Tine Kolenik

    ne topologija sledov božjih šap / ne sprehod belih duhov skozi zeleno vas // ne češnjev les katodnega snega / ne tirnice čebel naseljenk pušče cveta

Izdelava: Pika vejica