Dišeča perla

Jasnovidim dišeče bisere,
ki kot hitinaza razkrajajo oklep neukih mojstrov.
Kristali sljude prosojno dihajo
na ustnicah stenskih poslikav,
da bi uvideli božanstvo v brezmejnih galaksijah
dvorožke ali trebuhodlačnika.
Ščetinorepka plava v srebrnem kostumu levitve.
Baldahinar plete svoj svileni ščit v slepem očesu.
Trozobec topi vse smeri neba v eno samo izkušnjo.
Naenkrat ni ne vzhoda ne zahoda.
Zvezda severnica upihne svojo svečo.
Magnetno polje ne privlači več ptic selivk.
Peresa si odslej sama utirajo pot v razkošnem lebdenju.
Poslušam cvilkanje netopirjev in se prepuščam
svoji prebujeni eholokaciji.
Zdaj sanjam, da vem.
Čebele mirno ždijo v nektarnem popku cvetov.
Kapar se tesno lepi v sožitje svojega drevesa.
Kiti pesnijo o globinah kopenskih tokov in
fluorescentno moder fitoplankton se širi kot notni zapis,
ki razodeva mlečno cesto,
v kateri niham, ko me več ni.