Iz Panove piščali Josipa Ostija
uredništvo
Ob smrti Josipa Ostija objavljamo par haikujev, ki bodo sicer v kratkem, v družbi mnogih drugih, izšli v zbirki Panova piščal.
Med sadeži v
mojem vrtu najljubši
so mi haikuji.
Napisal sem
tisoč in en haiku.
Še več jih nisem.
Ljubezen piše
haikuje. Pogosto
jih tudi briše.
*
Danes plapola
modra zastava neba –
na njej bel oblak.
Neberljiva je
pisava kril lastovk po
papirju neba.
Danes je nebo
sivo, jaz pa sem prepoln
kraške jasnine.
*
In je vsak zapis,
bodisi prej ali slej, iz
mrtvega doma.
Vse moje hiše
so prazne. Razen zadnje,
ki bo to tudi.
Vsaka moja
pesem o smrti hvali
večno življenje.
Pripiši svoje mnenje
Za objavo komentarja se morate prijaviti oz. najprej registrirati.