Gledališče materije in sile

Tibor Hrs Pandur

Ljubi moj,
tega lahko tudi ne bi bilo
– Vem, ja, slabo je
– Vsak tekst je smešen
če ničesar bistvenega
v ustroju percepcije
(sveta) ne spremeni

Z vrha stolpnice smo đemali
svet sveta
Čist smo poharali
od Šefa, ki je spontano recitiral
s pozabljenimi telefoni
češ da so SDS mikrofoni
do mene, ki sem se telebratsko
spomnil naše predživljenjske povezanosti
Mel sem komad o ljubezni
ki sem ga razvijal, pa je vedno nekaj vmes
prišlo, da se ni čist manifestiral
do projektov Živadinova
enega redkih iskrenih kozmičnih klovnistov
naše dobe, ki je zarezo/zavezo
avantgarde z življenjem vzel resno

Đemali smo z vrha stolpa
Hotel sem met take zvočnike
da bi se slišal trepet mojga diha
pet blokov stran
Konc koncev je bil komad
ki je moral šele sproti nastat
o ljubezni, ki vse poveže
in z melodijo lastne izpeljave
retroaktivno dokaže lastno izhodišče
Pred tem je bila seveda zmeda
iskanja in odkritje tega zapuščenega stolpa
Tavali smo med poskusi ustvarit nekaj trajnega
preprostega in lepega
iz smeti
ki so nam še ostale

Ljubezen se mi je formirala v jeziku
in se razraščala v spominu, ki je prihodnost informiral
resoniral skoz možgane
v prostor navzven
krojil »naključne« dogodke
sižeja bodočnosti
Ta komad, ki je vse povezal
je tlel ves čas med nama
dokler se ni na koncu
razkrilo, da je komad, ki se je iskal
točno ta komad, ki se bere zdaj
in da smo že neizbežno povezani
kot zvezde na nebu
četudi se temu reče osamljenost
Četudi se temu reče nekaj čisto drugega
neka druga beseda, ki naj bi pomenila
nekaj čisto drugega
pomeni isto
ker vsak zvok vibracij z našega stolpa
penetrira vse, kar živi na isti frekvenci
ljubi od znotraj navzven v povratni zanki
kar pulzira in ne razmišlja
utrip vseh src
v en utrip preliva
v objem iz zvoka
ki življenje eksplodira

Stolp oddaja
čas razblini
zamere glupe, medčloveške
sovraštva apatije
v ljubav prvobitno
nazaj sprevrača
vibrira in reverzira
času čas sprememb
nazaj prebira

Preden je ljubezen
mutirala v sovraštva
naklonjenost v apatijo
ideja seksa sploh v željo
fizična združitev sploh
iz ločitve se izvila
ki bitja vsa združuje
da iz ene maternice v druge
zbrodolomimo
zinkubiramo
spodležemo
spolzki in skoteni
nehoteni
slučajno ali zanalašč
splojeni

Prebil oklep zamer
odpuščal in spoznal
kako frekvenca oblikuje lik
maso informira
kako besede
transmutacijo trepêta
iz vibracije v simulacijo
kako bi moglo bit
vse drugače
nikol dovolj
nikol, kar je

Stolpnica je bla družina
vsa posvečena istemu spontanemu
vzroku, cilju posredovanja
nečesa čudovitega
v najširšem možnem radiju
Vplivat, penetrirat
z zvokom v ljudi
ne da bi sploh vedli
kaj točno jim dela
in kako

O avtorju. Tibor Hrs Pandur (1985) je pesnik, prevajalec, dramatik in dramaturg. Leta 2008 je bil v gledališču Glej uprizorjen njegov dramski prvenec Sen 59, za katerega je leta 2013 na 43. Tednu slovenske drame prejel nagrado za mladega dramatika. Leta 2010 je izšel njegov pesniški prvenec Enerđimašina (Center za slovensko književnost), … →

Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki
  • Po Jernejevem vzoru

    Karlo Hmeljak

    Vprašam se: / »kaj delaš v kuti?« / In mislim kajuti, / ki jo voda nosi. // Ki jo vidim na njivi / med Bečem in Brnom.

  • 2 pes & mi

    Anja Silovšek

    Dinozavri   Dinozavri so umrli spomladi tako kot tudi mi krepamo od sonca. V glavnem mestu srkam Whiskey in bulim v baročno krhkost boja. Na … →

  • V Odeso (za Richarda)

    Jennifer Clement

    Če bi lahko napisala vodo, bi plaval / ali pil, ko bi napisala morje, ocean, / bi popil poln kozarec.

Izdelava: Pika vejica