26. januarja 2021

2 pesmi

Tone Škrjanec

danes je menda praznik in res je vse prazno

 

z vrha se je spustila toplota,
ni bil bog,
veliko jih to pomeša,
to bleščečo svetlobo in toploto.
sonce je stopilo prhek sneg
na vrhu hriba.
zakaj potem tam leži, in tukaj ne,
zaplata snega, zakaj tam papaja
ali kos blaga, drugje kruh in igle.

vse je dotaknjeno z glasbo.

tu od znotraj ven
gledam.
kdo drug bi zapisal drugače.
vse te kače
so samo stvar domišljije.
preveč zares sem
bral in mislil sem zraven
in zdaj se te ideje,
te blodnje,
direktno v moj obraz
v mehko kožo
se zabijajo. ja, tako,
z malimi kladivci.

 

 

 

rezime

 

zunaj vedno ista slika
mrak spreminja barve
zavija jih v mehkobo
monika vedno malo trzne
kadar se s roko dotakne gliste
honey where did the money go
se sprašuje solomon burke
meni to ni mar
v redu je bilo
celo odlično

O avtorju. Tone Škrjanec (Ljubljana, 1953), pesnik in prevajalec. Zaključil je študij sociologije na nekdanji ljubljanski Fakulteti za sociologijo,  politične vede in novinarstvo. Po krajšem službovanju v prosveti je bil  skoraj deset let zaposlen kot novinar. Od  leta 1990 deluje je koordinator programa v KUD-u France Prešeren, kjer od samega začetka leta … →

Avtorjevi novejši prispevki
Bodi udeležen. Sodeluj. Prijavi se na novice.
Pogovor o tekstu

Pripiši svoje mnenje

Sorodni prispevki

  • S pišem vetra pišem verze

    Vid Karlovšek

    (Poezija,  1 min)

    kadar skušam / kaj reči / pride / iz mene le / zabuhel / krik

  • Skalpel je zapel

    Hana-Uma Zagmajster

    (Poezija,  2 min)

    Rada bi bila fluid / Pa sem črepinja / V koži na nebu v soju neonke / Rezilo / Na moji sliki UV akrilo / Krvavičke

  • S(po)tik

    Tinkara V. Kastelic

    (Poezija,  1 min)

    Vedno, ko pišem, pravzaprav pišem tebi, / pretkani paberkovalec domišljij. Čeprav me ne bereš. / Čeprav me zadnje čase skoraj nihče več
    ne bere, ker se kakor kamen kujam in molčim.

Izdelava: Pika vejica